Jedro

Če pooblastilo ni predloženo v originalu, se šteje, da pooblastilo sploh ni bilo predloženo.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Druga tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo je revidentka po odvetnici vložila revizijo.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo in sklepom, ki jo revidentka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje v skupno obravnavanje in odločanje združilo postopka v zadevah I U 584/2009 in I U 589/2009 (1. točka izreka), na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 ugodilo tožbi prve tožeče stranke, odpravilo odločbo tožene stranke z dne 27. 2. 2009, in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek (2. točka izreka) ter zavrnilo revidentkino tožbo zoper navedeno odločbo tožene stranke (3. točka izreka) in zahtevo stranke z interesom A.A. za povrnitev stroškov postopka (4. točka izreka).

4. Na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 se določbe Zakona o pravdnem postopku - ZPP primerno uporabljajo za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena. V skladu z drugim odstavkom 95. člena ZPP mora odvetnik za vložitev izrednih pravnih sredstev predložiti novo pooblastilo. To pooblastilo mora biti na podlagi prvega odstavka 98. člena ZPP sodišču predloženo pri prvem procesnem dejanju, če to ni storjeno, pa sodišče po petem odstavku 98. člena ZPP tožbo ali pravno sredstvo zavrže. 5. V obravnavani zadevi je odvetnica vloženi reviziji priložila fotokopijo revidentkinega pooblastila za zastopanje, na kateri je originalen le žig odvetnice in njen podpis. Takšno pooblastilo pa ne ustreza zakonski zahtevi iz drugega odstavka 95. člena ZPP in se šteje, da pooblastilo reviziji sploh ni bilo priloženo. Enako stališče je Vrhovno sodišče že sprejelo v sklepih X Ips 786/2008 z dne 15. 1. 2009, X Ips 768/2008 in X Ips 767/2008 z dne 26. 3. 2009 ter X Ips 273/2009 z dne 2. 12. 2009. 6. Glede na to, da v obravnavani zadevi ni bilo predloženo novo pooblastilo za vložitev revizije v smislu določbe drugega odstavka 95. člena ZPP, je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi petega odstavka 98. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo.

7. Vrhovno sodišče še pripominja, da v obravnavani zadevi revidentka tudi ni izkazala dovoljenosti revizije po določbi drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena le, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost, pri čemer je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta. Revidentka je v tej zadevi dovoljenost revizije uveljavljala po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 eurov. Ker je v tej zadevi izpodbijana odločitev upravnega organa o denacionalizaciji premoženja v obliki vrnitve premoženja v naravi, ne gre za spor, v katerem je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti. Ustavno sodišče je v sklepu U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010 reklo, da gre za pravico oziroma obveznost, izraženo v denarni vrednosti po naravi stvari pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek. Obravnavani primer, v katerem revidentka uveljavlja obstoj ovir za vračanje premoženja v naravi, pa ni takšen in je zato treba revizijo kot nedovoljeno zavreči tudi na podlagi 89. člena ZUS-1. 8. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revidentka na podlagi določb prvega odstavka 165. člena ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.