Jedro

Lastniki (oziroma zakupniki) melioriranih zemljišč zagotavljajo sredstva za redno vzdrževanje in delovanje namakalnih sistemov v sorazmerju s površino (njihovih) melioriranih zemljišč.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 23. 4. 2004, s katero je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Davčnega urada z dne 15. 12. 2003. Z navedeno odločbo je prvostopenjski davčni organ tožniku odmeril nadomestilo za kritje stroškov za redno delovanje in vzdrževanje skupnih objektov in naprav na melioracijskem območju ... v skupnem znesku 24.891,00 SIT.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje ugotavlja, da ni sporno, da parcele, katerih lastnik oziroma zakupnik je tožnik, ležijo v melioracijskem območju ..., da je bilo s Pravilnikom o določitvi višine obveznosti za kritje stroškov za redno delovanje in vzdrževanje skupnih objektov in naprav na melioracijskih območjih v letu 2003 (Ur. l. RS, št. 1/2003, v nadaljevanju Pravilnik) za navedeno melioracijsko območje določeno nadomestilo v višini 4.000,00 SIT na hektar površine ter da je bilo upoštevaje določbi 94. in 95. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih – ZKZ tožniku pravilno odmerjeno nadomestilo v znesku 24.891,00 SIT.

3. Tožnik vlaga revizijo (prej pritožbo) zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe materialnega prava. Poudarja, da na spornih zemljiščih ni bila izvedena melioracija, ampak komasacija, kar je dokazoval že v predhodnem postopku, ko je v upravnem sporu pred Vrhovnim sodiščem s tožbo zoper odmerjene stroške za nadomestilo za leto 1995 uspel. V naravi sploh ne obstajajo objekti, za katere naj bi bil dolžan plačevati nadomestilo, poleg tega pa vse parcele, za katere je odmerjeno nadomestilo, niso bile v postopku komasacije (parc. št. 5 k.o. ...), torej tudi niso mogle biti vključene v melioracijo. Ker v danem primeru ni dejanske podlage za odmerjanje nadomestila stroškov, je posledično podana kršitev materialnega prava, zato tožnik Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

4. Tožena stranka na revizijo (prej pritožbo) ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je kot izredno pravno sredstvo v upravnem sporu uvedel tudi revizijo. Po določbi prvega odstavka 107. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče odloča o pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča po določbah ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno. Na podlagi drugega odstavka 107. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo tega zakona, obravnava kot pritožbe po tem zakonu, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah tega zakona, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Ker je bila pritožba tožeče stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje vložena pred 1. 1. 2007 in ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po drugem odstavku 107. člena ZUS-1, se obravnava kot revizija. Sodba sodišča prve stopnje je v skladu z določbo drugega odstavka 107. člena ZUS-1 postala pravnomočna 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava, za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je bil izveden tudi preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. Tožnikove revizijske navedbe se nanašajo na zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, zaradi česar pa revizije ni mogoče vložiti (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Poleg tega tožnik v reviziji navaja določena nova dejstva (da določeno zemljišče ni bilo predmet melioracije; da določenih skupnih objektov, za katera se zaračunavajo stroški za delovanje in vzdrževanje, sploh ni). Stranke pa smejo navajati v reviziji nova dejstva in predlagati nove dokaze samo tedaj, če se nanašajo na bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, zaradi katerih se lahko vloži revizija (87. člen ZUS-1), zato Vrhovno sodišče teh novih dejstev tudi iz tega razloga ne bi moglo presojati.

9. Glede na v upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje sta upravna organa in sodišče prve stopnje pravilno uporabila materialno pravo. Po določbi 94. člena ZKZ namreč zagotavljajo lastniki melioriranih zemljišč v sorazmerju s površino melioriranih zemljišč sredstva za kritje stroškov za redno delovanje in vzdrževanje osuševalnih in velikih namakalnih sistemov do terciarnega omrežja. Na podlagi določbe prvega odstavka 95. člena ZKZ mora program rednega delovanja in vzdrževanja melioracijskih sistemov ter finančni načrt pripraviti upravljalec melioracijskega sistema, višine obveznosti na hektar pa določi minister, pristojen za kmetijstvo. Obveznost posameznega lastnika kmetijskega zemljišča se določi na podlagi prej navedenega predpisa, ki ga sprejme pristojni minister, in podatkov o parcelah, ki jih pristojnemu uradu Davčne uprave RS posreduje geodetska uprava, pristojni davčni organ pa izda odločbo o višini stroškov za redno delovanje in vzdrževanje melioracijskih sistemov. V primeru, če dajo lastniki kmetijska zemljišča v zakup, je zavezanec za plačilo stroškov zakupnik (četrti odstavek 95. člena ZKZ).

10. Na podlagi prvega odstavka 95. člena ZKZ je bil sprejet Pravilnik o določitvi višine obveznosti za kritje stroškov za redno delovanje in vzdrževanje skupnih objektov in naprav na melioracijskih območjih v letu 2003 (Ur. l. RS, št. 1/2003), ki je določil višino obveznosti na hektar za kritje stroškov za redno delovanje in vzdrževanje skupnih objektov in naprav na posameznih melioracijskih območjih po upravnih enotah (1. člen Pravilnika).

11. Glede na v upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje in navedeno materialno materialnopravno podlago je upravni organ prve stopnje tožniku pravilno odmeril nadomestilo za kritje stroškov za redno delovanje in vzdrževanje skupnih objektov in naprav na melioracisjkem območju ... za leto 2003 v skupnem znesku 24.891,00 SIT.

12. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (92. člen ZUS-1).