Jedro

Dedna izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine se po določbi prvega odstavka 138. člena ZD ne more preklicati, vendar lahko dedič, ki je dal dedno izjavo v zmoti, po drugem odstavku istega člena zahteva njeno razveljavitev. Za to je načeloma potreben pravdni postopek, vendar če dejstvo, od katerega je odvisna neveljavnost dedne izjave (v tem primeru zmota) ni sporno, lahko dedno izjavo razveljavi tudi zapuščinsko sodišče. Pritožili so se vsi, ki so sodelovali v zapuščinskem postopku, njihov pritožbeni predlog pa je enak, zato s spremembo sklepa o dedovanju niso prizadete pravice nobene osebe, ki se opirajo na sklep. Pravice zapustnikovih upnikov se ne opirajo na sklep o dedovanju.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep o dedovanju delno spremeni tako, da se v zadnji vrstici II. točke izreka, glede zapustnikovih sinov: R.H., N.H. in B.H., pravilno glasi, da so se odpovedali dedovanju.

II. V ostalem ostane sklep o dedovanju nespremenjen.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v sklepu o dedovanju z dne 6. 12. 2017 ugotovilo premoženje, ki spada v zapuščino zapustnika M.H., ocenilo vrednost zapuščine 32.395,88 EUR (I.), odločilo, da vso zapuščino deduje zapustnikova vdova L.H., glede zapustnikovih sinov pa ugotovilo, da so ji odstopili svoje deleže (II.), zemljiški knjigi odredilo vknjižbo lastninske pravice dedinje pri zapustnikovih solastninskih deležih nepremičnin (III.) in ugotovilo katere terjatve so bile prijavljene ter po dedinji priznane (IV.).

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje so se pritožili vdova in vsi trije zapustnikovi sinovi. Enotno navajajo, da sodišče prve stopnje izjave zapustnikovih sinov ni pravilno razumelo, saj so se sinovi hoteli odpovedati dedovanju, ne pa odstopiti svojih deležev materi (vdovi), ki je v vsakem primeru edina dedinja. V tem smislu predlagajo popravek sklepa o dedovanju, kar ne spreminja dedinje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Zapustnik ni naredil oporoke, zato se je dedovalo na podlagi zakona. Sodišče prve stopnje je na zapuščinski obravnavi razglasilo sklep, da vse zapustnikovo premoženje deduje zapustnikova vdova L.H. - do celote. Po razglasitvi sklepa so se vsi zakoniti dediči odpovedali pravici do pritožbe. Takšnemu sklepu tudi v sedanji pritožbi ne nasprotujejo. V pisnem sklepu o dedovanju, v katerem je sodišče prve stopnje zapisalo, da je pravni pouk odpadel, ker so se dediči odpovedali pravici do pritožbe, je zapisalo tudi druge odločitve, ki jih na obravnavi ni razglasilo in zoper katere se stranke niso mogle odpovedati pritožbi. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo dopustilo. V zapuščinskem postopku sodišče druge stopnje po določbi tretjega odstavka 173. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) tudi sicer lahko obravnava pritožbo, ki je bila vložena po izteku pritožbenega roka, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep.

5. Pritožbo so vložili vsi, ki bi po zakonitem dedovanju prišli v poštev kot dediči pokojnega M.H.. V zapisniku o zapuščinski obravnavi z dne 6. 12. 2017 je zapisano, da vsi zapustnikovi sinovi odstopajo svoje dedne deleže zapustnikovi vdovi, ki odstopljene dedne deleže sprejme in se priglaša k dedovanju. Njihove pritožbene navedbe pomenijo, da so dedne izjave podali (podpisali) v zmoti, saj so se hoteli sinovi odpovedati dedovanju, medtem ko odstop dednega deleža pomeni, da ga je dedič sprejel in odstopil drugemu. Dedič, ki odstopi dedni delež sodediču, je odgovoren za zapustnikove dolgove, do višine vrednosti podedovanega in odstopljenega premoženja (prvi odstavek 142. člena ZD). Dedič, ki se odpove dedovanju, ne odgovarja za zapustnikove dolgove (drugi odstavek 142. člena ZD).

6. Dedna izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine se po določbi prvega odstavka 138. člena ZD ne more preklicati, vendar lahko dedič, ki je dal dedno izjavo v zmoti, po drugem odstavku istega člena zahteva njeno razveljavitev. Za to je načeloma potreben pravdni postopek, vendar če dejstvo, od katerega je odvisna neveljavnost dedne izjave (v tem primeru zmota) ni sporno, lahko dedno izjavo razveljavi tudi zapuščinsko sodišče. Enako, kot lahko po določbi prvega odstavka 173. člena ZD po prejemu pritožbe sámo z novim sklepom spremeni svoj sklep ali ga prekliče, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep.

7. Po prejemu pritožbe sodišče prve stopnje ni spremenilo sklepa o dedovanju, delno izpodbijanega v delu, ki na glavni obravnavi ni bil razglašen in na katerega se odpoved pravici do pritožbe ne nanaša. To je storilo pritožbeno sodišče. Pritožili so se vsi, ki so sodelovali v zapuščinskem postopku, njihov pritožbeni predlog pa je enak, zato s spremembo sklepa o dedovanju niso prizadete pravice nobene osebe, ki se opirajo na sklep. Pravice zapustnikovih upnikov se ne opirajo na sklep o dedovanju, pač pa na temelj nastanka terjatve do zapustnika in univerzalno sukcesijo dediča. Upnikova terjatev ni pravica dednega prava, o kateri bi se odločalo v zapuščinskem postopku.

8. Iz gornjih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in po 3. točki 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi s 163. členom ZD sklep o dedovanju spremenilo tako, da glede zapustnikovih sinov glasi, da so se odpovedali dedovanju. Delna sprememba sklepa o dedovanju ne vpliva na ostale dele sklepa, zlasti da vso zapuščino deduje vdova L.H..