Jedro

Ker sodni postopek ni bil začet v roku, je imel upravni organ prve stopnje podlago, da šteje, da lastniki soglašajo s potekom predlagane meje in izdal izpodbijano odločbo.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijanim sklepom združil upravne zadeve, začete z zahtevo št. 02112-531/2009, 02112-532/2009 ter 02112-533/2009 v en postopek, ter z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka ugotovil, da se v katastrski občini … kot urejena evidentira meja (del meje) parcele 720 s sosednjimi parcelami 323, 332, 333/1, 333/2, 334, 339/2, 340, 341/4, 395, 396 in 719; v 2. točki izreka ugotovil, da so bile ukinjene parcele 332, 396 in 720 ter da so iz njih nastale nove parcele 332/1, 332/2, 396/1, 396/2, 720/1, 720/2, 720/3, 720/4, 720/5, 720/6, 720/7, 720/8; ter v 3. točki, da je grafični prikaz urejene meje in stanja parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga aktu. V obrazložitvi je navedel, da so dne 17. 11. 2009 vložile zahtevo stranke A., A.A., B.B., C.C. in D.D. Zahtevam je bil priložen elaborat, ki ga je po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN) in Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (Pravilnik) izdelalo geodetsko podjetje B. d.o.o. Ker so se zahteve v izreku sklepa opirale na isto oziroma podobno dejansko stanje in isto pravno podlago, je geodetska uprava po uradni dolžnosti, v skladu s 130. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) odločila, da se na osnovi zahtev začne in vodi en sam postopek. Iz priloženega elaborata je razvidno, da so kot stranke v postopku sodelovali lastniki parcel, tožnika E.E. in F.F. kot lastnika parcel 333/ 2, 334, 339/2, 340, 341/4. Vse stranke so na mejni obravnavi v zapisniku z dne 29. 5. 2009 ter 29. 10. 2009 in dodatku k zapisniku z dne 6. 7. 2009 podpisale izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje, z izjemo E.E., ki se mejne obravnave ni udeležil in F.F., ki na mejni obravnavi ni soglašala s predlagano mejo, svoje meje pa ni pokazala ter G.G., ki se mejne obravnave ni udeležil. Geodetska uprava je stranke, ki na mejni obravnavi niso bile prisotne, skladno s 36. členom ZEN povabila k izjavi o strinjanju meje. G.G. je v roku, določenem iz poziva podal izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje, E.E. pa, da se s potekom predlagane meje ne strinja. Geodetska uprava je skladno s 37. členom ZEN razpisala ustno obravnavo. E.E. je za zastopanje na ustni obravnavi pooblastil F.F. Iz zapisnika ustne obravnave z dne 21. 9. 2010 je razvidno, da je meja tudi po izvedeni ustni obravnavi ostala sporna, ker se F.F. (tudi kot pooblaščenka E.E.), na ustni obravnavi ni strinjala s potekom predlagane meje, dogovora o drugačnem poteku meje, ki še vedno ne bi odstopala od meje po podatkih zemljiškega katastra, pa ni bilo mogoče doseči. Geodetska uprava je zato E.E. in F.F. poslala pisni poziv, da pred pristojnim sodiščem v roku 30 dni po prejemu pozivu začneta sodni postopek ureditve meje in o tem obvestita geodetsko upravo. Pozvana sodnega postopka v postavljenem roku nista začela, čeprav sta bila v pozivu opozorjena na pravne posledice, kar je razvidno iz poziva k sprožitvi sodnega postopka z dne 22. 9. 2010. Zaradi navedenega organ v skladu s četrtim odstavkom 39. člena ZEN šteje, da se pozvana lastnika strinjata s potekom predlagane meje. Geodetska uprava je preverila, ali podatki o mejah, novih delih mej in parcelah omogočajo njeno evidentiranje ter ugotovila, da je ta pogoj izpolnjen. Za postopek vpisa sprememb podatkov o vrsti rabe, kulturi in razredu bo izdano obvestilo po dokončnosti odločbe. Po dokončnosti odločbe bo tudi evidentirala urejeno mejo in nov del meje kot urejen del meje v zemljiškem katastru in izdala obvestilo o površinah parcel, ki imajo mejo urejeno in novih parcel. Drugostopni organ je pritožbo tožnikov zavrnil. Tožnika v tožbi navajata, da vlagata tožbo iz razloga, ker v upravnem postopku zakon ni bil pravilno uporabljen in ker dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno. Z odločitvijo iz prvostopnega akta se ne moreta strinjati, ker menita, da se je v upravnem postopku odločalo tudi o parcelaciji njunih nepremičnin in ne le nepremičnin parc. št. 332, 396 in 720, vse k.o. … ter zato v celoti vztrajata pri navedbah iz pritožbe z dne 6. 1. 2011. Na podlagi predpogodbe št. 7113-0016/2008, katere stranke bi bile tožeči stranki in C., namreč izhaja, da bo občina izvajala rekonstrukcijo lokalne ceste, pri čemer bo rekonstrukcija zahtevala tudi posege in razširitev zemljišča v parc. št. 333/2, 334, 339/2, 340, 388, 341/4 in 391, vse k.o. …. Nekatere od navedenih parcel, to je 333/2, 334, 339/2, 340 in 341/4 pa so bile tudi predmet upravnega postopka. Tožnika sta bila zato v upravnem postopku oškodovana, saj se je zmanjšala površina njunih nepremičnin, za kar pa nista nikoli podala soglasja. Dejansko je upravni postopek pomenil parcelacijo, vloga, ki jo je v upravnem postopku vložila A., pa je tako pomenila vlogo za uvedbo postopka evidentiranja parcelacije. Prilagata osnutek predpogodbe in predlagata, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zahtevata povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, poslala pa je upravne spise.

Stranke z interesom v tem postopku odgovora na tožbo niso podale.

Tožba ni utemeljena.

Tožnika izpodbijata prvostopno odločbo, ker menita, da se je v postopku odločalo tudi o parcelaciji njunih parcel in ne le o parcelah št. 332, 396 in 720, vse k.o. ….

Že drugostopni organ je tožnikoma odgovoril, da parcele, ki so v njuni lasti, niso bile predmet postopka parcelacije – 2. točka izreka izpodbijane odločbe. Tako ugotavlja tudi sodišče. Po določbi 47. člena ZEN pomeni parcelacija združitev parcel in delitev parcel. Združitev parcel je oblikovanje ene parcele ali dveh ali več parcel, ki imajo enako pravno stanje glede lastninske pravice, delitev parcele pa je oblikovanje dveh ali več parcel iz ene parcele. V obravnavanem postopku je iz 2. točke izpodbijane odločbe razvidno, da so bile ukinjene parcele 332, 396 in 720, k.o. …, iz njih pa so nastale nove parcele. Glede na zakonsko definicijo iz 47. člena ZEN je torej šlo za delitev parcel, iz ene parcele sta se oblikovale dve oziroma več parcel. Parcele tožnikov pa niso bile predmet parcelacije, kot jo definira ZEN. Sodišče ugovoru zato ne more slediti.

Tožnika sta tožbi predložila predpogodbo št. 7113-0016/2008, za katero sama navajata, da naj bi bila stranki te pogodbe, da je bila pogodba sklenjena pa dokaza ne predlagata. Iz določila 3. člena te predpogodbe izhaja, da se občina zavezuje, da bo po zaključku rekonstrukcije ceste, naročila na svoje stroške parcelacijo zemljišča tako, da bo iz nje razvidno, koliko zemljišča, ki je last …, bo zajeto v rekonstruirano cesto. Iz samega citiranega 3. člena in ostalih členov, v obsegu, kot sta tožnika predložila predpogodbo sodišču, pa ne izhaja dogovor o parcelaciji, torej gotovost, da bo zaradi rekonstrukcije ceste le-ta posegla v območje parcel, ki so last tožnikov. To je lahko pokazal šele obravnavani katastrski postopek. Sodišče torej ugotavlja, da se je v postopku, kolikor se tiče parcel tožnikov, meja urejala kot jo razume ZEN v 26. členu in naslednjih. Za ureditev poteka meje je predviden postopek, v katerem sta tožnika sodelovala. Ker pa je po opravljeni ustni obravnavi meja ostala sporna, je geodetska uprava pravilno (kot predvideva 39. člen ZEN) pozvala tožnika, ki se s predlagano mejo nista strinjala, da v roku 30 dni od vročitve oziroma prejema poziva začneta sodni postopek ureditve meje pred pristojnim sodiščem. Ker sodni postopek v roku ni bil začet, je imel upravni organ prve stopnje podlago, da šteje, da lastniki soglašajo s potekom predlagane meje in izdal izpodbijano odločbo.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.