Jedro

Samo z zatrjevanimi likvidnostnimi težavami, brez pravočasnih in izkazanih navedb o nezmožnosti unovčitve njenega premoženja oziroma o tem, kako bi unovčitev premoženja ogrozila njeno dejavnost, tožeča stranka s predlogom za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse ne more biti uspešna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev, delno oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse za redni postopek.

2. Zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje se, brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov, pravočasno pritožuje tožeča stranka. Višjemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da njenemu predlogu za oprostitev oziroma odlog oziroma obročno plačilo sodne takse ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče lahko pravno osebo delno oprosti plačila sodnih taks, če ta nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma ji dovoli odloženo ali obročno plačilo taks, če sredstev za plačilo takse ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (3. v zvezi s 4. odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/08 s spremembami, ZST-1)). Pri odločanju o taksni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu takse mora sodišče upoštevati likvidnostno, finančno in premoženjsko stanje stranke (5. odstavek 11. člena ZST-1). Ker predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks1, je dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev na predlagatelju.2 Tako mora stranka, ki želi olajšavo pri svoji obveznosti plačila sodne takse, ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj, v celotnem znesku, brez ogrožanja svoje dejavnosti.

5. Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu za delno oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse za redni postopek. Tožeča stranka je namreč svoj predlog smiselno utemeljevala zgolj z navedbami o likvidnostnih težavah. Vendar pa je sodišče po 5. odstavku 11. člena ZST-1 pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks dolžno upoštevati poleg likvidnostnega, tudi finančno in premoženjsko stanje predlagatelja, ki ga je sodišče prve stopnje tudi obravnavalo in pravilno ugotovilo, da je tožeča stranka v letu 2017 ustvarila čisti dobiček v višini 7.020,18 EUR, ter da na dan 31.12.2017 izkazuje denarna sredstva v višini 599,14 EUR, ki presegajo znesek dolžne sodne takse (301,00 EUR), ter nadalje še kratkoročne poslovne terjatve v višini 59.352,54 EUR (priloga A3 spisa), glede katerih ni ne zatrjevala ne izkazala, da so neizterljive. Da kratkoročne poslovne terjatve v višini 35.000,00 EUR niso izterljive in da ne razpolaga s tekočimi sredstvi, tožnica (dokazno povsem nepodprto) prvič navaja šele v pritožbi. Sodišče prve stopnje teh trditev ni moglo upoštevati. Ne more pa jih upoštevati niti pritožbeno sodišče - gre namreč za nedovoljene pritožbene novote, saj tožeča stranka (hkrati z njihovim zatrjevanjem) ni izkazala, da omenjenih dejstev brez svoje krivde ni mogla navesti že v predlogu za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse (1. odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) v zvezi s 3. odstavkom 1. člena ZST-1). Smiselno enako velja tudi glede šele pritožbi priloženega obvestila o zaprtju transakcijskega računa v Avstriji (priloga A5 spisa). Tako samo z zatrjevanimi likvidnostnimi težavami, brez pravočasnih in izkazanih navedb o nezmožnosti unovčitve njenega premoženja oziroma o tem, kako bi unovčitev premoženja ogrozila njeno dejavnost, tožeča stranka s predlogom za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse ne more biti uspešna. Zato, ob upoštevanju višine zadevne sodne takse za redni postopek (301,00 EUR), tožeča stranka tudi po oceni pritožbenega sodišča razpolaga z zadostnimi sredstvi, s katerimi lahko izpolni navedeno taksno obveznost takoj, v celotnem znesku, brez ogrožanja lastne dejavnosti.

6. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP), pri tem pa se je opredelilo le do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena v zvezi s 366. členom ZPP).

1 Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 273/2015 z dne 25.2.2015. 2 Sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 511/2015 z dne 22.4.2015 in opr. št. I Cpg 1411/2015 z dne 4.11.2015.