Jedro

Tožnik je tožbo vložil pred uvedbo stečajnega postopka ter v roku za prijavo terjatve svoje terjatve, ki jo v tem sporu vtožuje od tožene stranke (regres za letni dopust), ni prijavil. Zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožena stranka je podala odgovor na tožbo, ko jo je sodišče pozvalo na odgovor in priglasila stroške odgovora na tožbo. ZOdvT definira, kdaj nastane nagrada za postopek. Določa, da nagrada za postopek nastane s pooblastitvijo odvetnika. Glede na navedeno določbo je tožena stranka že s pooblastitvijo odvetnika upravičena do nagrade za postopek po tar. št. 3100 tudi če ne bi vložila odgovora na tožbo. Tudi sicer je bil odgovor na tožbo potreben, saj je bilo sodišče šele iz odgovora seznanjeno s stečajem tožene stranke. Zato je tožnik dolžan ob upoštevanju prvega odstavka 154. člena ZPP toženi stranki povrniti njene pravdne stroške, ki so ji nastali pred sodiščem prve stopnje (in sicer nagrado za postopek in pavšal po tar. št. 6002).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe (2. točka izreka) spremeni tako, da se glasi: „Tožeča stranka je dolžna toženi stranki plačati 83,00 EUR v roku 15 dni po prejemu pisnega odpravka sodbe, po izteku tega roka z zakonitimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila, pod izvršbo“.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 61,00 EUR v roku 15 dni, po izteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati regres za letni dopust za leto 2012 in za leto 2013 v višini 382,00 EUR bruto oziroma v višini 327,00 EUR bruto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2013 oziroma 1. 7. 2013 dalje do plačila ter od bruto zneskov obračunati in plačati ustrezne davke in prispevke, vse v 8 dneh pod izvršbo. Zavrnilo je tudi zahtevek na povrnitev stroškov postopka (I. točka izreka). Odločilo je, da tožena stranka sama trpi svoje stroške postopka (II. točka izreka).

Zoper II. točko sodbe (odločitev o stroških postopka) se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava, kršitve določb postopka in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in tožniku naloži plačilo stroškov postopka na prvi stopnji ter pritožbene stroške. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi obrazložilo, da odgovor na tožbo ni bil potreben. Tožena stranka je v predmetnem postopku za zastopanje pooblastila odvetnika in odvetnik je v skladu s pozivom sodišča odgovoril na tožbo in priglasil pooblastilo ter s tem zastopanje tožene stranke. V skladu z ZOdvT nagrada odvetnika nastane že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se začne postopek. Pravdni strošek nagrade za postopek (tar. št. 3100) tako nastane ne glede ali je odvetnik vložil kakšno vlogo ali ne. Zato je tudi brezpredmetno ali je bilo potrebno vložiti odgovor na tožbo ali ne. Ker je tožnik v sporu propadel, mora v skladu z določili ZPP plačati tudi potrebne stroške tožene stranke. Odgovor na tožbo pa je še posebej nujno procesno dejanje, saj drugače trpi tožena stranka posledice v obliki zamudne sodbe. V tožbi ni bilo ničesar omenjeno o stečaju tožene stranke, zato bi sodišče nedvomno ugodilo tožbi, če ne bi bil podan odgovor na tožbo. Šele po odgovoru na tožbo je sodišče pozvalo tožnika na izjasnitev glede prijave terjatve. Torej je bil odgovor na tožbo ne samo potreben, ampak celo nujen. Priglaša pritožbene stroške.

Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi odločitev sodišča prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

Izrek o stroških, ki je vsebovan v sodbi, se sme v skladu s prvim odstavkom 166. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. list RS št. 26/99 in naslednji) izpodbijati samo s pritožbo zoper sklep, če hkrati ne izpodbija tudi izrek o glavni stvari. V konkretni zadevi tožena stranka izpodbija le odločitev o stroških postopka, zato je pri presoji utemeljenosti pritožbe pritožbeno sodišče v skladu s 366. členom ZPP smiselno uporabilo določbe, ki veljajo za pritožbo zoper sodbo in je tako v skladu s prvim in drugim odstavkom 350. člena ZPP preizkusilo odločitev sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi ter po uradni dolžnosti glede bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in pravilne uporabe materialnega prava.

V tem individualnem delovnem sporu je tožnik vtoževal plačilo regresa za letni dopust za leto 2012 in 2013. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, kar pomeni, da tožnik v sporu ni uspel. Prvi odstavek 154. člena ZPP določa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe nasprotni stranki povrniti stroške.

Sodišče prve stopnje toženi stranki ni priznalo priglašenih stroškov postopka za odgovor na tožbo. Postavilo se je na stališče, da odgovor na tožbo ni bil potreben strošek postopka, ker tožnik svoje terjatve v stečajnem postopku ni prijavil, zato je njegova terjatev prenehala in zato odgovor na tožbo ni bil potreben.

Pritožbeno sodišče se ne strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka. Tožnik je tožbo vložil pred uvedbo stečajnega postopka ter v roku za prijavo terjatve, ki se je iztekla 24. 12. 2013 svoje terjatve ni prijavil. Zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožena stranka je podala odgovor na tožbo, ko jo je sodišče pozvalo na odgovor in priglasila stroške odgovora na tožbo. Sodišče prve stopnje se je šele z odgovorom na tožbo seznanilo, da je zoper toženo stranko uveden stečaj.

Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. list RS št. 67/2008 in naslednji- 3.del Opombe 3) definira, kdaj nastane nagrada za postopek. Določa, da nagrada za postopek nastane s pooblastitvijo odvetnika. Glede na navedeno določbo je tožena stranka že s pooblastitvijo odvetnika upravičena do nagrade za postopek po tar. št. 3100 tudi če ne bi vložila odgovora na tožbo. Tudi sicer je bil odgovor na tožbo potreben, saj je sodišče šele iz odgovora bilo seznanjeno s stečajem tožene stranke.

Tožnik je dolžan ob upoštevanju prvega odstavka 154. člena ZPP toženi stranki povrniti njene pravdne stroške, ki so ji nastali pred sodiščem prve stopnje in sicer nagrado za postopek po tar. št. 3100 v višini 55,90 EUR, pavšal po tar. št. 6002 v višini 12,00 EUR, kar skupaj z upoštevanjem 22 % DDV znaša 83,00 EUR.

Glede na navedeno in v skladu z določbo 3. točke 365. člena ZPP je pritožbeno sodišče spremenilo izpodbijano sodbo o stroških postopka in toženi stranki priznalo stroške postopka, ki so bili potrebni za pravdo.

Pritožbeno sodišče je toženi stranki priznalo nagrado za postopek po tar. št. 3220 v višini 50,00 EUR, povečano za 22 % DDV, skupaj znašajo stroški pritožbe 61,00 EUR.