14. 4. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 4. aprila 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 245/2004 z dne 20. 1. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V pravdnem postopku pritožnica (tedaj tožnica) ni uspela z odškodninskim zahtevkom proti svojemu delodajalcu. Sodišča so utemeljila, da delo v računovodstvu, ki ga je opravljala pritožnica po svoji naravi, ni takšna dejavnost, ki bi po običajnem teku stvari pomenila tako veliko nevarnost za življenje in zdravje, da bi bilo treba oškodovanca varovati z objektivno odgovornostjo.

2.V ustavni pritožbi pritožnica navaja, da je škodo utrpela v času vojne, ko je vojaško letalo nad Ljubljano prebilo zvočni zid, ona pa se je ob tem ustrašila. Navaja, da je tedaj z namenom umika v zaklonišče vstala od mize, za katero je delala, ob tem pa se je zapletla v žice računalnika ter padla in si huje poškodovala gleženj. Meni, da ji je zaradi zgoraj navedenega stališča sodišča odvzeta pravica do sodnega varstva po 23. členu Ustave, pravica do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave in pravica do osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena Ustave. Meni, da je odločitev sodišč v nasprotju z zakonom in arbitrarna. Navaja še, da je sodišče nepravilno zavrnilo njen dokazni predlog postavitve izvedenca medicinske stroke in tudi v tem naj bi bila izkazana kršitev pravic iz 22. in 23. člena Ustave.

B.

3.Navedbe pritožnice, s katerimi izraža svoje nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo, po vsebini pomenijo le ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe prava. S tem pa glede na prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ustavne pritožbe ne more utemeljiti. Ni naloga Ustavnega sodišča presojati, ali so sodišča v pravdnem postopku pravilno ugotovila dejstva glede narave dela v pisarni, kjer so po tleh prepletene žice računalnika in ali so ta dejstva pravilno podredila pod pravni standard nevarne dejavnosti. Enako velja tudi za očitke glede presoje sodišč o obstoju subjektivne nevarnosti oziroma glede vprašanja, ali je sodišče pravilno ocenilo ravnanja delodajalca glede napeljave računalniških kablov. Zgolj z navedbo, da je odločitev sodišča po vsebini napačna, pa očitka o kršitvi pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave ni mogoče utemeljiti.

4.Za presojo Ustavnega sodišča bi lahko bil pomemben očitek o neizvedbi predlaganega dokaza. Iz pravice do izjavljanja po 22. členu Ustave namreč med drugim izhaja, da sodišče ne sme zavrniti dokaznega predloga stranke, če za to niso podani ustavno sprejemljivi razlogi. Ustavno sprejemljiv razlog za neizvedbo dokaza pa je gotovo podan, če dokaz ni relevanten – torej če je namenjen ugotavljanju dejstva, ki za odločitev v obravnavani zadevi ni odločilno. Glede na pravno stališče sodišča o tem, da ni podan že sam temelj odškodninske obveznosti (protipravnost ravnanja delodajalca z vidika subjektivne odgovornosti oziroma obstoj nevarne dejavnosti, kar lahko utemelji objektivno odgovornost), izhaja, da izvedba dokaza z izvedencem medicinske stroke (ta dokaz je po naravi stvari namenjen ugotavljanju okoliščin glede obstoja in višine škode) ne more vplivati na odločitev sodišča. Z neizvedbo tega dokaza sodišče ni prekršilo procesnih jamstev iz 22. člena Ustave.

5.Za kršitev pravice do osebnega dostojanstva in varnosti po 34. členu Ustave ne gre. Zgolj okoliščina, da je bil odškodninski zahtevek oškodovanke zavrnjen, kršitve te ustavne pravice ne izkazuje. Pritožnica ne izkaže, da izpodbijana sodba temelji na kakšnih pravnih stališčih, ki so z vidika te ustavne pravice nesprejemljivi.

6.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana dr. Janez Čebulj in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić