U-I-126/94

7/7-1994

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Pokrajinskega odbora Slovenskega ekološkega gibanja, Celje, in pobude Antona Škafarja iz Gotovelj pri Žalcu ter drugih lastnikov zemljišč na seji dne 7/7-1994

s k l e n i l o :

Pobudi za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto Arja vas - Ločica pri Vranskem (Uradni list RS, št. 26/94) se zavrneta.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pokrajinski odbor Slovenskega ekološkega gibanja, Celje, in Anton Škafar iz Gotovelj pri Žalcu ter drugi neposredno prizadeti lastniki zemljišč so vložili pobudi za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto Arja vas - Ločica pri Vranskem.

Pobudniki pobudi utemeljujejo s tem, da naj ne bi bile pri sprejemanju izpodbijane Uredbe upoštevane določbe Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, 32/93) in členi 45.a, 45.b in 45.d Zakona o urejanju naselij in posegov v prostor (Uradni list SRS, 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93,47/93 in 71/93); da naj bi bile vse predstavljene variante samo navidezne, da poslanci žalske skupščine niso vedeli, katero varianto so sprejeli, zaradi česar je potekala razprava zgolj o eni varianti; da numerični (površinski) podatki o zemljiščih, na katerih bo zgrajena avtocesta, niso točni; da je svojevrsten prejudic dejstvo, da je bil osnutek lokacijskega načrta izdelan oktobra 1993, glasovanje o njem v žalski občinski skupščini pa je bilo šele februarja 1994; da je avtocestna trasa nezakonita, ker v nasprotju z 11. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih posega na prvo območje kmetijskih zemljišč; da je 9-članska komisija za kmetijsko-zemljiško dejavnost pri Sekretariatu za družbenoekonomski razvoj in finance občine Žalec ves čas nasprotovala izboru sedaj potrjene trase avtoceste, da ta komisija ni nikoli dala dovoljenja za sedaj potrjeno traso avtoceste in da ni bila opravljena revizija lokacijskega načrta, čeprav so to zahtevale nevladne organizacije; da v dolgoročnem planu nikoli ni bilo avtoceste in da se je zato, namesto da bi se sprejel nov plan, stari dolgoročni plan občine skupaj s srednjeročnim planom občine popravil po hitrem postopku; da je vse skupaj hudo ekološko nasilje nad prostorom, ker da poteka trasa po širšem zavarovanem območju podtalnice, ter da bi se dalo vsemu navedenemu izogniti z varianto, ki bi potekala po severnem gozdnem robu doline.

2.Vlada Republike Slovenije je dne 21/6-1994 odgovorila na vse navedbe pobudnikov in jim oporekala z navedbami, ki so povzete v tej točki (A.2.).

V oktobru 1993 je Zavod Republike Slovenije za prostorsko planiranje izdelal "Strateško presojo vplivov avtoceste na okolje in prostor za odsek Šentjakob - Arja vas" kot posebno študijo, v kateri so bile proučevane oz. vrednotene variante, s čimer so se po uveljavitvi Zakona o varstvu okolja dne 3/7-1993 upoštevale tudi določbe tega zakona, ki se nanašajo na celovito presojo vplivov na okolje. Navedeno študijo je skladno z določbami drugega odstavka 54. člena tega zakona pripravil pripravljalec tega osnutka lokacijskega načrta z vidika vplivov planiranih posegov v okolje in z vidika medsebojnih vplivov posameznih posegov v prostor in funkcioniranja avtoceste. Pri navedeni presoji vplivov na okolje so bile upoštevane prehodne določbe Zakona o varstvu okolja oz. določbe tretjega in četrtega odstavka 109. člena tega zakona. S tretjim odstavkom 109. člena je namreč določeno, da se določbe Zakona o presoji vplivov na okolje začnejo uporabljati v roku, ki se določi s predpisom iz 57. člena, predpis o vrstah posegov v okolje, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, in drugih primerih presoje pa še ni izdan. S četrtim odstavkom istega člena pa je določeno, da se do izdelave študije ranljivosti okolja iz 51. člena Zakona o varstvu okolja, ki je podlaga za določitev stopnje varovanja okolja in na njeni podlagi za izdelavo celovite presoje vplivov na okolje, zanjo šteje kartografska dokumentacija prostorskih sestavin dolgoročnih planov občin, ki se do določitve stopnje varovanja okolja pred obremenitvami šteje tudi kot obvezno izhodišče pri pripravi prostorskih planskih aktov Republike Slovenije in lokalnih skupnosti oz. pri pripravi njihovih sprememb in dopolnitev.

Zakon o dopolnitvah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 71/93), s katerim je bil dopolnjen postopek priprave in sprejema lokacijskih načrtov za izgradnjo avtocest, je bil uveljavljen 14/1-1994. Vlada pa je sprejela sklep o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta na 49. seji dne 14/10-1993 (Uradni list RS, št. 59/93), torej tri mesece pred uveljavitvijo navedene dopolnitve Zakona in sicer na podlagi drugega odstavka 41. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 26/90 in Uradni list RS, št. 18/93, 47/93 in 71/93).

Tudi Izvršni svet Skupščine občine Žalec je sprejel sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev svojih planskih aktov pred uveljavitvijo navedene dopolnitve Zakona in sicer na svoji seji dne 26/10-1993 (Uradni list RS, št. 60/93). Postopek priprave in sprejemanja lokacijskega načrta se je torej pričel po starem Zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, glede na določbo 3. člena Zakona o dopolnitvah pa le končal po novem predpisu. Strokovno delo na pripravah za izbor najustreznejše variante trase lokacijskega načrta se je pričelo že takoj po osamosvojitvi Republike Slovenije. Za osnutek lokacijskega načrta so se v navedenem obdobju izdelovale in vsestransko proučevale in vrednotile različne variante (imenovane "Ob daljnovodu", "Tabor", "Osnovna", "J-2", "Južna" in "D-O"). Pri navedenem delu so sodelovali predstavniki prizadete občine Žalec ter strokovne službe ministrstev za promet in zveze, za kmetijstvo in gozdarstvo, za okolje in prostor in Univerze v Ljubljani.

Napravljena sta bila tudi globalna ocena in vrednotenje variante, ki jo je predlagalo Slovensko ekološko gibanje (SEG), in vrednotenje "Ekološke" variante, ki jo je izdelal Razvojni center - Planiranje, Celje. Z izdelavo možnih variant in njihovim vrednotenjem je bil na 11. seji dne 27/7-1993 seznanjen Državni zbor RS na podlagi gradiva "Gradnja avtocest v RS". V oktobru 1993 je Zavod RS za prostorsko planiranje izdelal posebno študijo z naslovom "Strateška presoja vplivov avtoceste na okolje in prostor za odsek Šentjakob - Arja vas", v kateri so bile na enem mestu analizirane in ovrednotene vse zgoraj navedene variante. V študiji sta bili kot najprimernejši izbrani varianti "J-2" in "Južna". Dokončno je varianto kot "J-4" izdelal Razvojni center - Planiranje, Celje. Ta varianta je bila kot osnutek lokacijskega načrta javno razgrnjena v času od 8/11 - 28/11-1993 na sedežu Skupščine občine Žalec in javno obravnavana v prizadetih krajevnih skupnostih: Petrovče, Žalec, Gotovlje, Šempeter, Polzela, Prebold, Trnava, Gomilsko, Tabor in Vransko.

Evidentirane so bile številne pripombe iz javne obravnave, ki so bile ponovno ovrednotene in predmet posebnega usklajevanja v prostorih Zavoda RS za prostorsko planiranje dne 1/2-1994.

Rezultat tega usklajevanja je sedanja dokončna varianta, ki jo je v aprilu 1994 izdelal Razvojni center - Planiranje, Celje, in ki jo vsebuje izpodbijani lokacijski načrt. Končna varianta predstavlja modificirani del trase avtoceste mimo Vranskega po "južni" varianti "ob pobočju" in za del trase po varianti "J-4", modificirani s severno varianto mimo vinogradov Čeplje. Tako določena trasa avtoceste je v celoti usklajena z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin republiških planov. Skupščina občine Žalec je na seji dne 10/2-1994 uskladila z navedenimi obveznimi izhodišči prostorskih sestavin republiških planov dolgoročni in srednjeročni plan občine Žalec (Uradni list RS, št. 7/94), in ni razvidno, da bi bilo zasedanje občinske skupščine kakorkoli nezakonito.

Numerični podatki o površini zemljišč, na katerih bo zgrajena avtocesta, v lokacijskem načrtu ne morejo biti povsem natančni, ker lokacijski načrt predstavlja predvsem podlago za prenos navedenih gradbenih parcel v izvedbo na terenu z gradbenimi dovoljenji.

Dejstvo, da je bil osnutek lokacijskega načrta izdelan oktobra 1993, glasovanje o njem v žalski skupščini pa je bilo šele februarja 1994, je v skladu z Zakonom. Glasovanje o lokacijskem načrtu v občinski skupščini mora slediti predhodnemu sklepu Vlade o javni razgrnitvi in javni obravnavi osnutka lokacijskega načrta. Zakon tudi ne predpisuje, da bi morala občinska skupščina sprejemati prostorske izvedbene akte v dvofaznem postopku. Trasa avtoceste ne nasprotuje 11. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih glede na to, da je po drugem odstavku 11. člena dovoljena izjemna sprememba namembnosti najboljših kmetijskih zemljišč, če gre za posege, za katere je ugotovljen širši družbeni interes v dolgoročnem planu republike ali v dolgoročnem planu občine v skladu z dolgoročnim planom republike. Devetčlanska komisija za kmetijsko-zemljiško dejavnost pri Sekretariatu za družbenoekonomski razvoj in finance občine Žalec ni po nobenem zakonu pooblaščena, da daje dovoljenje za traso avtoceste. Zakon tudi ne predpisuje, da bi se morala po opravljeni javni razgrnitvi in javni obravnavi osnutka Lokacijskega načrta opraviti revizija Lokacijskega načrta.

B.

1.Veljavna zakonska prostorska ureditev tudi za izgradnjo avtocest še vedno temelji na 45. členu Zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89), ki v drugem odstavku določa, da srednjeročni družbeni plan Republike Slovenije (v skladu z usmeritvami dolgoročnega plana RS) v prostorskih sestavinah določi tudi območja, na katerih se bodo v planskem obdobju izvajali posegi, pomembni za urejanje prostora v RS (med slednje sodijo tudi avtoceste). Prostorske izvedbene načrte za ta območja sprejema Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije (sedaj Vlada). Postopek priprave in sprejetja prostorskega izvedbenega akta, ki ga sprejme Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije (oziroma Vlada), določa Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor.

Po 41. členu navedenega zakona sprejme Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije v sodelovanju z izvršnimi sveti prizadetih občin program priprave prostorskih izvedbenih načrtov, ki jih po določbah srednjeročnega družbenega plana sprejme Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije. Osnutek prostorskega izvedbenega načrta pošlje Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije prizadetim občinam v javno razgrnitev in obravnavo najmanj za mesec dni. Po preteku javne razgrnitve oblikujejo izvršni sveti občinskih skupščin stališča in predloge k osnutku prostorskega izvedbenega načrta in jih pošljejo Izvršnemu svetu Republike Slovenije. Prostorski izvedbeni načrt sprejme Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije z odlokom.

Ker je glavni argument pobudnikov neizvedba obvezne predstavitve variant poteka avtoceste ob javni razgrnitvi izpodbijanega lokacijskega načrta, je treba upoštevati tudi drugi in tretji odstavek 36. člena istega zakona, po katerih se za zazidalne oziroma ureditvene načrte praviloma pripravijo variantne strokovne rešitve.

Iz navedene zakonske določbe ne izhaja, da Zakon zahteva praviloma variantne strokovne rešitve za lokacijske načrte, ki so po 27. členu istega zakona prostorsko izvedbeni načrti za posamezne infrastrukturne objekte in naprave. Navedena zakonska ureditev je tudi za avtoceste veljala do uveljavitve Zakona o dopolnitvah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 71/93), ki je začel veljati 14/1-1994. Od tega dne dalje velja za avtoceste (za ostale infrastrukturne objekte in naprave republiškega pomena ostaja zakonska ureditev nespremenjena) dopolnjeni postopek priprave in sprejetja lokacijskega načrta, katerega dokončno sprejme Vlada z uredbo (45.g člen dopolnitve Zakona).

Za obravnavano zadevo so še posebej pomembne (ker in kolikor so bile upoštevane že pred njihovo uveljavitvijo) tiste dopolnitve Zakona, ki se nanašajo na obveznost izdelave, proučitve in obravnavanja variant poteka avtoceste. Tako mora po 4. alinei drugega odstavka 45.a člena dopolnitve Zakona izdelovalec lokacijskega načrta v roku za pripravo lokacijskega načrta izdelati in proučiti variante poteka avtoceste, ki jih Vlada predloži Državnemu zboru v predhodno obravnavo. Po 45.b členu dopolnitve minister v 15 dneh po izteku šestmesečnega roka za pripravo lokacijskega načrta predloži Vladi osnutek lokacijskega načrta in v obrazložitvi predstavi tudi variante, ki so bile v času priprave lokacijskega načrta izločene. Vlada nato sprejme sklep o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta, sklep o javni razgrnitvi objavi in pošlje osnutek lokacijskega načrta občinam. Sklep Vlade nadomešča sklepe občinskih izvršnih svetov o javni razgrnitvi. Občine morajo razgrniti osnutek lokacijskega načrta v roku, ki je določen s sklepom Vlade o javni razgrnitvi. Javna razgrnitev traja en mesec.

Po 3. členu dopolnitve Zakona se začeti postopki o sprejemanju lokacijskih načrtov oziroma o spremembah in dopolnitvah občinskih prostorskih planskih aktov končajo po določbah tega zakona. 2. Na podlagi tekstualnega in kartografskega gradiva, ki ga je predložila Vlada, je Ustavno sodišče ugotovilo, da je Vlada pretežni del izpodbijanega postopka priprave in sprejema lokacijskega načrta sprejela še pred uveljavitvijo dopolnitve Zakona, to je pred 14/1-1994, vključno z javno razgrnitvijo, javnim obravnavanjem in obravnavanjem pripomb iz javne obravnave osnutka lokacijskega načrta. Po uveljavitvi dopolnitve Zakona je v glavnem potekala končna izdelava predloga lokacijskega načrta in končni sprejem Uredbe.

Pomembna je tudi ugotovitev, da so bile v postopku priprave osnutka lokacijskega načrta pred uveljavitvijo dopolnitev Zakona izdelane in javno ter strokovno ovrednotene variante poteka spornega odseka avtoceste (čeprav to ni bila zakonska obveznost po 36. členu Zakona o urejanju naselij).

Tako je bila z dopolnitvijo dolgoročnega družbenega plana Republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 36/90) vnesena v dolgoročni plan kot obvezno izhodišče tudi gradnja dela avtoceste Vransko - Arja vas z dinamiko gradnje, določeno v letih 1994, 1995 in 1996. Navedena obvezna usmeritev je bila vnesena v republiški dolgoročni plan kot del izgradnje križa avtocest v Republiki Sloveniji.

Iz "Poročila o stanju projektne dokumentacije in postopku priprav za gradnjo avtocestnega sistema Republike Slovenije" z dne 13/5- 1993 (izdelala Ministrstvo za promet in zveze in Ministrstvo za okolje in prostor) je razvidno, da je idejni projekt za odsek avtoceste Vransko - Arja vas (v dolžini 20,9 km) septembra 1980 izdelalo podjetje SCT, TOZD Projekt. K temu projektu je dal negativno mnenje Zavod za spomeniško varstvo SRS, ker je trasa potekala preko Rimskega legijskega tabora.

Razvojni center - Planiranje, Celje, je nato izdelal programske zasnove "Južne variante", ki so bile javno razgrnjene v krajevnih skupnostih občine Žalec v času od 24/7 - 24/8-1992. Te programske zasnove niso bile sprejete zaradi nasprotovanja nekaterih krajevnih skupnosti. Zaradi problematike je bila sklicana novinarska konferenca ministrov za kulturo, kmetijstvo in okolje, ki so se odločili za izdelavo študije vseh variant.

Tako je bila v februarju 1993 izdelana prometno-tehnična študija šestih variant, ki je bila dne 11/2-1993 poslana v oceno Ministrstvu za okolje in prostor. Študija predvideva, da bo v maju 1993 končana vsestranska primerjava vseh variant na področju Ločice, ki bi ji sledil izbor dokončne variante.

Omenjeno je bilo, da je za dve varianti strokovno že izdelan lokacijski načrt.

Državni zbor je na 11. seji dne 27/7-1993 obravnaval gradivo "Gradnja avtocest v RS" skupaj s "Poročilom o stanju projektne dokumentacije in postopkov priprav za gradnjo avtocestnega sistema RS", omenjeni gradivi sprejel in naložil Vladi, da obe gradivi uporablja za nadaljevanje že začetih aktivnosti. Julija 1993 je Republiška uprava za ceste izdelala "Primerjave variant za avtocesto Arja vas - Vransko". Primerjane so bile naslednje variante: "Osnovna varianta", "Severna varianta", ki se je kasneje preimenovala v varianto "Tabor", "Južna varianta", "Ob daljnovodu", "J-2" (podvarianta "Južne variante" na levem bregu Savinje) in varianta "D-O", ki predstavlja povezavo med "Daljnovodno" in "Osnovno" varianto. Kot najustreznejši sta bili sprejeti "Južna" in "J-2" varianti.

Obravnavan lokacijski načrt je Izvršni svet Skupščine SRS kot sestavni del prostorskega urejanja slovenskih avtocest predvidel s programom priprave prostorskih izvedbenih načrtov že na seji dne 24/4-1986 na podlagi 41. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, ki ga je objavil v Uradnem listu SRS, št. 19/86. Program je še dvakrat spremenil in dopolnil s spremembami in dopolnitvami, objavljenimi v Uradnem listu SRS, št. 3/88 in 10/90.

Dne 14/10-1993 je Vlada na podlagi drugega odstavka 41. člena Zakona o urejanju naselij sprejela sklep o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta za odsek avtoceste Arja vas - Ločica pri Vranskem na območju občine Žalec (Uradni list RS, št. 59/93). Istočasno je bil javno razgrnjen osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Žalec na podlagi sklepa Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec o javni razgrnitvi, sprejetega dne 26/10-1993 in objavljenega v Uradnem listu RS, št. 60/93.

Osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Žalec predstavlja uskladitev družbenih planov občine Žalec z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin družbenih planov RS glede odseka avtoceste Arja vas pri Vranskem v skladu z 49. in 50. členom Zakona o urejanju prostora. Dne 3/2-1994 je Vlada na podlagi 49. in 50. člena Zakona o urejanju prostora izdala sklep, da so opredelitve v osnutku sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Žalec, ki se nanašajo na odsek avtocestnega omrežja Slovenije od Arje vasi do Vranskega (varianta "J-4", modificirana s "Severno" varianto pod Vranskim "Ob pobočju") usklajene z obveznimi prostorskimi sestavinami družbenih planov RS. Dne 10/2-1994 je Skupščina občine Žalec v skladu z 2. členom Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju sprejela zgoraj navedene spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana občine Žalec in jih objavila v Uradnem listu RS, št. 7/94. Dne 19/1-1994 je Izvršni svet Skupščine občine Žalec poslal Zavodu RS za prostorsko planiranje pripombe in predloge, ki so bile dane ob javni razgrnitvi in javni obravnavi osnutkov sprememb in dopolnitev družbenih planov občine Žalec in osnutka lokacijskega načrta avtoceste Arja vas - Ločica pri Vranskem. V zvezi z obravnavanim lokacijskim načrtom je iz gradiva razvidno tudi, da so bila pridobljena vsa potrebna soglasja, vključno s soglasjem Zavoda RS za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljana, ter Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, Celje, ki izrecno odklanjata nesprejeto "ekološko" varianto "raznih skupin varstvenikov okolja, ker bi predstavljala veliko večji vpliv na naravno okolje in strukture kot sedaj predložena trasa". Soglasje so dali tudi Republiška direkcija za varstvo okolja in urejanje voda, Zavod za ribištvo Ljubljana, Ribiška družina Šempeter, Gozdno gospodarstvo Celje, Savinjsko-kozjanska zveza lovskih družin Celje in druge pooblaščene organizacije. Proti izbrani trasi so Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje, HMEZAD - Kmetijstvo Žalec.

Soglasje so dale krajevne skupnosti Gotovlje, Petrovče, Tabor, Žalec, Vransko. Proti je bila krajevna skupnost Gomilsko, ki se zavzema za še bolj južno varianto tik pod vznožjem Savinjskih hribov.

Po zbranih pripombah iz javne obravnave je Razvojni center - Planiranje, d.o.o., Celje, izdelal v aprilu 1994 končno inačico trase lokacijskega načrta za predlog lokacijskega načrta, ki ga je Vlada sprejela na seji dne 5/5-1994 z izpodbijano uredbo. 3.

Na podlagi ugotovljenega dejanskega in pravnega stanja je Ustavno sodišče ugotovilo, da sta pobudi neutemeljeni. Ustavno sodišče je ugotovilo, da so bili upoštevani vsi pomembni vidiki, zlasti ekonomski in ekološki. Ustavno sodišče je pristojno ocenjevati ustavnost in zakonitost predpisov, ni pa pristojno ocenjevati zgolj primernosti vsebinskih odločitev. Zlasti ni pristojno ocenjevati odločitve o izbiri najprimernejše variante za gradnjo avtoceste, kadar so bili v postopku upoštevani vsi pomembni kriteriji in je bil tudi sicer postopek zakonito izpeljan. Ustavno sodišče je pri tem upoštevalo tudi, kakšne bi bile posledice morebitne razveljavitve izpodbijanih aktov zaradi morebitnih kršitev postopka pri sprejemanju Odloka in Uredbe glede na to, da bi se sedaj, po dopolnitvi Zakona, morebitni ponovljeni postopki glede javnih razgrnitev in obravnav po krajevnih skupnostih odvijali po manj zahtevnih določbah kot prej.

Prehodno določbo 3. člena Zakona o dopolnitvah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor z dne 14/1-1994, ki je vnesel bistvene dopolnitve prav v pogledu priprave in sprejemanja lokacijskih načrtov in izdaje dovoljenj za graditev avtocest, je treba razumeti v tem smislu, da se začeti postopki o sprejemanju lokacijskih načrtov oziroma o spremembah in dopolnitvah občinskih prostorskih planov nadaljujejo po določbah dopolnjenega zakona. To pa obenem pomeni, da ostanejo v veljavi vsa do uveljavitve Zakona opravljena dejanja. Zlasti ostanejo v veljavi vsa dejanja, opravljena v zvezi s pripravo, obravnavo in sprejemanjem osnutka lokacijskega načrta.

Postopek priprave in sprejemanja izpodbijanega lokacijskega načrta je bil vključno z osnutkom lokacijskega načrta izpeljan v skladu z določbami navedenega 41. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. V tem postopku je bilo predstavljenih tudi več variant poteka spornega odseka avtoceste, kar sicer niti po navedenem 36. členu istega zakona niti po kateremkoli drugem členu tega zakona do uveljavitve dopolnitev Zakona tudi za avtoceste ni bilo obvezno, o katerih pa se je, kot je razvidno iz gradiva, javnost vendar izrekala.

Da je Vlada vodila postopek upoštevaje delno določbe 45.a člena Zakona o dopolnitvah še pred njegovo uveljavitvijo, dokazujejo tudi drugi podatki iz tč. B.2. tega sklepa, iz katerih je razvidno, da je Državni zbor na seji dne 27/7-1993 obravnaval gradivo "Gradnja avtocest v RS" skupaj s "Poročilom o stanju projektne dokumentacije in postopkov priprav za gradnjo avtocestnega sistema RS", da je bil v smislu 45.d člena kasnejšega Zakona o dopolnitvah istočasno z osnutkom obravnavanega lokacijskega načrta javno razgrnjen tudi osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec, ki se nanašajo na odsek avtoceste Arja vas - Ločica pri Vranskem itd.

Kar zadeva sklicevanje pobudnikov na Zakon o varstvu okolja, Ustavno sodišče ugotavlja, da ta zakon ni razveljavil Zakona o urejanju prostora niti Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, ki sta v razmerju do Zakona o varstvu okolja specialna zakona (lex specialis). Poleg tega pa določbe Zakona o varstvu okolja, ki naj bi prišle v poštev pri tej zadevi (členi 51., 54., 57.), v času sprejemanja obravnavanega lokacijskega načrta še niso bile uveljavljene.

Glede zatrjevanih kršitev, ki se nanašajo na postopek po Zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, zlasti na 41. člen, 36. člen in 97. člen ter na 45. a člen ter 45. b člen in 3. člen Zakona o dopolnitvah, pa se Ustavno sodišče v celoti strinja z odgovori Vlade pod točko A.2. tega sklepa in s tam navedenimi razlogi.

Glede postopka, ki je bil za avtocesto dodatno uveljavljen z dopolnitvami Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor s 14/1-1994, pa Ustavno sodišče tudi ni našlo neustavnosti oziroma nezakonitosti, saj je glede na prehodno določbo 3. člena Zakona o dopolnitvah potekal postopek v obravnavanem primeru samo še v zvezi z oblikovanjem predloga lokacijskega načrta in njegovim dokončnim sprejetjem z uredbo, potem ko je bilo vse bistveno opravljeno že v času pred uveljavitvijo Zakona o dopolnitvah.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Zupančič.

P r e d s e d n i k dr. Tone Jerovšek