Jedro

V pravdi zaradi zvišanja preživnine revizija ni dovoljena niti po tretjem odstavku 367. člena ZPP, niti po drugem odstavku 367. člena ZPP, če seštevek razlik med posamezno s pravnomočno sodbo zvišano mesečno preživnino in prej določeno mesečno preživnino za obdobje petih let ne presega 1.000.000 SIT.

Izrek

Revizija se zavrže. Tožena stranka krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 19.9.2002 zvišalo mesečno preživnino, ki je bila v korist obeh mladoletnih tožnikov dogovorjena pri CSD Litija dne 20.6.2001 v znesku 16.000 SIT za vsakega in valorizirana dne 1.4.2002 na 17.056 SIT mesečno, in sicer tako, da je tožencu od 16.11.2001 dalje naložilo plačevati še dodatno preživnino v znesku 4.000 SIT mesečno za vsakega otroka. Višji tožbeni zahtevek, to je zvišanje preživnine za vsakega otroka na 30.000 SIT, je sodišče zavrnilo.

Pritožbi tožene stranke je sodišče druge stopnje ugodilo in prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo v celoti, torej tudi glede prvotno prisojenega zvišanja v znesku 4.000 SIT mesečno za vsakega otroka.

Zoper sodbo sodišča druge stopnje je vložila revizijo tožeča stranka. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji navaja, da je nepravilna odločitev, da ni prišlo do bistvenega poslabšanja materialnega položaja tožnikov. Tožnika sta dokazala nižje dohodke, ob odločitvi drugostopenjskega sodišča pa je prenehala zaposlitev materi tožnikov. Sodišče je nepravilno uporabilo materialno pravo v pogledu preizkusa veljavnosti sporazuma pri CSD in ni upoštevalo predloženih dokazov o toženčevih dohodkih iz gospodarskih dejavnosti.

Tožena stranka v odgovoru na revizijo meni, da revizija ni dovoljena, je pa tudi neutemeljena.

Revizija je bila skladno s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in 96/2002) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS.

Revizija ni dovoljena.

Po drugem odstavku 367. člena ZPP je v premoženjskih sporih dovoljena revizija, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 SIT. Po 1. točki tretjega odstavka 367. člena ZPP pa je revizija vselej dovoljena v sporih o preživljanju, ko je preživnina prvič določena ali ukinjena.

V obravnavanem primeru gre za zvišanje preživnine in ne za prvo določitev ali ukinitev preživnine. Ne gre torej za primer iz 1. točke tretjega odstavka 367. člena ZPP.

V obravnavanem primeru vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 1.000.000 SIT. Ker gre za preživnino, torej za bodoče dajatve, ki se ponavljajo, se po 40. členu ZPP kot vrednost spornega predmeta upošteva seštevek dajatev za dobo petih let. Ko gre za zvišanje preživnine, se upošteva seštevek razlik med posamezno določeno oziroma valorizirano mesečno preživnino in s pravnomočno sodbo zvišano mesečno preživnino za obdobje petih let. V primeru tožnikov znaša vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe 4.000 SIT za vsakega, tako da petletna vsota tega mesečnega zneska ne presega 1.000.000 SIT za vsakega od tožnikov.

Glede na navedeno je zaključiti, da ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije niti po drugem niti po tretjem odstavku 367. člena ZPP, tako da revizija tožeče stranke ni dovoljena, zaradi česar jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).

Z odgovorom na revizijo tožena stranka ni prispevala k odločitvi revizijskega sodišča, zato to ocenjuje, da ne gre za potrebne stroške (155. člen ZPP). Te mora tožena stranka kriti sama.