Jedro

Sodišče je svojo odločitev oprlo izključno na podatke, ki jih je pridobilo v ugotovitvenem postopku, ni pa ugotovilo dejstev, ki so bistvenega pomena za odločitev. Pri tem sodišče tožeči stranki ni omogočilo, da se izjasni o dejstvih, ki so pomembna za presojo njihove upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks kot tudi do opravičenosti do BPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi in se zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v nadaljnje postopanje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklepa, ki jih je Okrožno sodišče v Ljubljani izdalo pod opr. št. P 1825/2002 – III dne 16.8.2002 in 14.5.2003. Na podlagi teh dveh sklepov je bila tožeča stranka oproščena plačila sodnih taks ter vseh ostalih stroškov postopka.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Očita, da je izpodbijani sklep obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Iz izreka je razvidno le, da se oba sklepa razveljavita, kar ima za posledico učinkovanje ex tunc. Iz obrazložitve pa izhaja, da učinkuje razveljavitev sklepov ex nunc. Sodišče v izreku sklepa tudi ni zapisalo, da tožeči stranki ni potrebno povrniti do sedaj nastalih stroškov in taks, ki jih je bila tožeča stranka oproščena. Sodišče je svojo odločitev oprlo na določbo 172. člena ZPP, ki pa je bil razveljavljen. Ker se je predmetni postopek pričel pred uveljavitvijo ZST-1, se takse plačujejo po dotedanjih predpisih, zato bo moralo sodišče morebitne bodoče takse odmeriti po določbah ZST in ne ZST-1. Sklep je najmanj preuranjen, saj ga je sodišče izdalo v fazi postopka, ko sploh ni nastala nobena taksna obveznost tožeče stranke. Poleg tega je za odločitev o tem, ali je stranka upravičena do oprostitve plačila stroškov postopka, pristojen organ BPP in ne sodišče. 3. Sodišče je odločalo o premoženjskem stanju prve tožnice, ne da bi od nje sploh zahtevalo kakršnekoli podatke in izjave. Prva tožnica je polnoletna in ni več zastopana po zakonitih zastopnikih. Dejstvo pa je, da dejansko nima nobenega premoženja in nobenih dohodkov, da se še vedno redno šola in zanjo skrbita oče in mati.

4. Odločitev je tudi vsebinsko napačna. Sodišče je le povzelo svoje ugotovitve o premoženjskem stanju drugo in tretjetožnika, ki pa ne ustreza dejanskemu stanju. Dohodki in prejemki, ki jih je upoštevalo prvostopenjsko sodišče, predstavljajo vse prejemke v celoti (bruto zneske), sodišče pa ni upoštevalo nobenih odtegljajev ali plačanih davkov in prispevkov, kar bi moralo storiti. Zakon o brezplačni pravni pomoči se sklicuje na smiselno uporabo določb Zakona o socialnem varstvu, po katerem se dohodki in prejemki upoštevajo po zmanjšanju za normirane stroške oziroma dejanske stroške ter za davke in obvezne prispevke za socialno varnost odtegnjene od teh dohodkov in prejemkov. Tega prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo. Pritožba navaja, da je tožeča stranka v letu 2012 prejela 15.200,00 EUR (skupaj za oba neto), kar znese deljeno z dvanajstimi meseci in štirimi člani družine 316,66 EUR mesečno na družinskega člana. To je bistveno manj, kot je zaključilo sodišče, ki je nekritično kot dohodke obravnavalo vse prilive, ki sta jih imela tožnika. Tožnika sta prejela tudi denarno nakazilo od staršev, namenjeno vzdrževanju hiše, v kateri živijo tožniki, ki pa je last staršev in ne gre za prihodek tožnikov.

5. Sodišče ni upoštevalo 22. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, po katerem se brezplačna pravna pomoč lahko dodeli tudi, če je prošnja za njeno odobritev utemeljena z družinskimi razmerami prosilca, z zdravstvenim stanjem, z izrednimi finančnimi obveznostmi in drugimi razlogi, ki jih bremenijo in na katere niso mogli oziroma ne morejo vplivati. Šteje se, da je prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči utemeljena iz zdravstvenih razlogov prosilca, če so stroški, ki so povezani z njegovim zdravljenjem obremenjeni z upravičenimi stroški, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje, so pa potrebni zaradi njegove stopnje invalidnosti ali druge oblike telesne okvare ali duševne motnje. V tej zadevi je bilo z obsežno medicinsko dokumentacijo nedvomno izkazano, da prva tožnica potrebuje ustrezno zdravljenje oziroma, da je njeno vzdrževanje povezano z ogromnimi dodatnimi stroški, ki presegajo običajne stroške. Gre za posebne potrebe, ki ostalim tožnikom pomenijo ogromno finančno breme. Sodišče se s presojo teh pogojev sploh ni ukvarjalo.

6. Pritožba je utemeljena.

7. Tretji odstavek 13. člena Zakona o sodnih taksah (1) omogoča sodišču, da lahko med postopkom razveljavi sklep o oprostitvi plačila sodnih taks, če ugotovi, da jih stranka zmore plačati. Pri tem odloči, ali naj stranka plača tudi takse, ki jih je bila oproščena.

8. Po določilu 42. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (2) strokovna služba za BPP začne postopek ugotavljanja upravičenosti do brezplačne pravne pomoči po uradni dolžnosti, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine zaradi katerih bi bilo potrebno izdati drugačno odločbo o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, ker upravičenec ni več upravičen do brezplačne pravne pomoči ali je upravičen v ožjem obsegu ali le za nekatere oblike brezplačne pravne pomoči. Po izvedenem ugotovitvenem postopku predlaga strokovna služba pristojnemu organu za BPP izdajo odločbe, s katero se ugotovi prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči ali določi drug obseg ali obliko brezplačne pravne pomoči. O spremembah odloči pristojni organ za BPP takoj.

9. Na podlagi listin, ki jih je pridobilo po uradni dolžnosti, je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da finančno stanje tožeče stranke ne utemeljuje več oprostitve plačila stroškov postopka. Zato je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep z dne 16.8.2002, s katerim je bila tožeča stranka oproščena plačila sodnih taks ter sklep z dne 14.5.2003, s katerim je bila tožeča stranka oproščena plačila vseh ostalih stroškov postopka. Pri tem se je oprlo na določilo 13. člena ZST-1 in 72. člen Zakona o pravdnem postopku (3). Pritožba tako odločitev prvostopenjskega sodišča utemeljeno graja.

10. Po določilu tretjega odstavka 13. člena ZST-1 sodišče res lahko med postopkom sklep o oprostitvi plačila taks razveljavi, če ugotovi, da jih stranka zmore plačati. Prvostopenjsko sodišče je v ugotovitvenem postopku pridobilo podatke o prejemkih tožeče stranke, ki pa jim tožeča stranka v pritožbi oporeka. Navaja, da se ugotovljeni podatki nanašajo na bruto zneske, ki sta jih prejela drugi tožnik in tretja tožnica, pri čemer sodišče ni upoštevalo stroškov, davkov in obveznih prispevkov odtegnjenih od teh prejemkov. Znesek, ki odpade na družinskega člana je 316,66 EUR neto mesečno in ne 577,00 EUR mesečno na družinskega člana, kot je zmotno ugotovilo prvostopenjsko sodišče. Tožeča stranka pa še navaja, da je bilo med prilivi tudi nakazilo staršev namenjeno vzdrževanju hiše, v kateri živijo tožniki, vendar ni njihova last. Dejansko torej sploh ne gre za prihodek tožnikov. Prva tožnica, ki je tekom postopka postala polnoletna, in je druga tožnica in tretji tožnik ne zastopata več kot zakonita zastopnika, pa nima nobenih prejemkov. Vzdrževanje prve tožnice je povezano z ogromnimi dodatnimi stroški, ki so potrebni za njeno ustrezno zdravljenje. Gre za posebne potrebe, kar predstavlja drugima dvema tožnikoma ogromno finančno breme, ki ga obvezno zdravstveno zavarovanje ne povrne. Sodišče se z vsebinsko presojo tega sploh ni ukvarjalo.

11. Sodišče je svojo odločitev oprlo izključno na podatke, ki jih je pridobilo v ugotovitvenem postopku, ni pa ugotovilo dejstev, ki jih v pritožbi izpostavlja tožeča stranka in so bistvenega pomena za odločitev. Pri tem sodišče tožeči stranki ni omogočilo, da se izjasni o dejstvih, ki so pomembna za presojo njihove upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks kot tudi do opravičenosti do BPP (o čemer bo pojasnjeno v nadaljevanju). Tožeča stranka se namreč tekom postopka, pa tudi v pritožbi sklicuje na zdravstveno stanje prve tožnice, ki je med tem postala polnoletna, vendar nima nobenih prejemkov, te okoliščine pa so take narave, da lahko vplivajo na ugotovitev ali tožeča stranka morda izpolnjuje povišani finančni kriterij po 22. členu ZPP. Zatrjuje tudi nižjo višino prejemkov, kot jih je ugotovilo sodišče in nižji znesek, s katerim razpolaga družinski član.

12. 172. člen ZPP-A je določal, da lahko sodišče prve stopnje med postopkom razveljavi sklep o oprostitvi plačila stroškov, če ugotovi, da stranka zmore stroške postopka. Z novelo ZPP je bilo citirano določilo črtano. Spremembo okoliščin in neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč sedaj ureja Zakon o brezplačni pravni pomoči, ki v 42. členu nalaga sodišču, da po izvedenem ugotovitvenem postopku strokovna služba izda odločbo, s katero ugotovi prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči. Po 1. členu citiranega zakona pa brezplačna pravna pomoč pomeni pravico upravičenca do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov postopka.

13. Ker je prvostopenjsko sodišče svojo odločitev oprlo izključno na podatke, ki jih je pridobilo v ugotovitvenem postopku, ob tem pa tožeči stranki ni omogočilo, da se izjasni o dejstvih, ki so pomembna za presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks in stroškov postopka, je zaradi nepopolno izvedenega ugotovitvenega postopka ostalo nepopolno ugotovljeno tudi dejansko stanje glede vsebinske upravičenosti tožeče stranke do oprostitve plačila taks in stroškov postopka. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nadaljnje postopanje (3. točka 365. člena ZPP).

14. Neutemeljeni pa so pritožbeni očitki, da sodišče ni imelo nobene podlage za presojo pogojev o nadaljnji upravičenosti do oprostitve plačila stroškov postopka ter oprostitve plačila sodnih taks. V skladu z 41. člena ZBPP mora upravičenec pogoje za odobritev izpolnjevati ves čas, za katerega mu je ta odobrena. Po določbi 42. člena ZBPP pa je strokovna služba dolžna ugotavljati upravičenost do BPP po uradni dolžnosti, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo potrebno izdati drugačno odločbo o upravičenosti do BPP, ker upravičenec ni več upravičen do njene dodelitve.

(1) Uradni list RS, št. 37/2008 (v nadaljevanju ZST-1)

(2) Uradni list RS, št. 48/2001 in naslednji (v nadaljevanju ZBPP)

(3) Uradni list RS, št. 26/1999 in naslednji (v nadaljevanju ZPP)