Jedro

Ni mogoče dovoliti nadaljevanja izvršbe, kot ga je predlagal upnik. Tudi, če bi bilo mogoče terjatev dolžnika do njegovega dolžnika denarno ovrednotiti, to ne vpliva na pravilnost odločitve. Bistveno je, za katero terjatev je bila prvotno dovoljena izvršba (dovoljena je bila za denarno terjatev) in le za realizacijo te terjatve se bo izvršba lahko nadaljevala po tretjem odstavku 34. člena ZIZ. Izvršba z drugim sredstvom ali na drugih predmetih se dovoli za izterjavo terjatve, za katero je bila izvršba dovoljena s prvotnim sklepom o izvršbi. To pa seveda pomeni, da tudi če dolžnikovo nedenarno terjatev ovrednotimo in spremenimo v denarno, take terjatve v tem izvršilnem postopku ne bo mogoče izterjati. Izvršba na dolžnikovo nedenarno terjatev oz. materialno pravico je namenjena poplačilu iz terjatve, da se torej terjatev zarubi in unovči, ni pa tudi namenjena pridobitvi listine za vknjižbo dolžnika kot lastnika v zemljiško knjigo.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

I.Sodišče prve stopnje je (I.) zavrnilo upnikov predlog za dovolitev izvršbe na nedenarno terjatev na izstavitev zemljiškoknjižnim predpisom ustrezne listine, na podlagi katere bo mogoč vpis (so)lastninske pravice na ime dolžnika pri nepremičnini z ID znakom: parcela X 391/8, kot izhaja iz pogodbe o razdružitvi premoženja, ki sta jo dolžnik in A. A. dne 17.1.2022 sklenila pri notarju B. B. pod opr. št. SV 18/22. Poleg mu je (II.) naložilo, da v 15 dneh predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom dopolni s tem, da predloži listino, ki je primerna za vpis (so)lastninske pravice dolžnika C. A. pri nepremičnini z ID znakom: parcela X 391/8 na podlagi pogodbe o razdružitvi premoženja, ki sta jo dolžnik in A. A. dne 17.1.2022 sklenila pri notarju B. B. pod opr. št. SV 18/22. Če nima listine, ki je primerna za vpis dolžnikove (so)lastninske pravice, mora v roku 15 dni od vročitve tega sklepa vložiti tožbo za vpis (so)lastninske pravice na dolžnika in v roku 15 dni, ki začne teči prvega dne po poteku 15-dnevnega roka za vložitev tožbe, sodišču predložiti dokaz, da je vložil tožbo, sicer bo sodišče upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe z novim predmetom izvršbe - nepremičnino z ID znakom: parcela X 391/8, zavrglo.

II.V pravočasni pritožbi upnik uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge in predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje z navodilom, da naj ugodi predlogu za izvršbo, zarubi terjatev in jo po pravnomočnosti prenese upniku v izterjavo.

Upnik opozarja, da se je sodišče pri zavrnitvi predloga oprlo na poglavje ZIZ, ne pa na posamično določbo. Meni, da taka obrazložitev ne dosega zahtevanega standarda obrazloženosti.

Sicer pa opozarja, da je odločitev tudi pravno zmotna. Dolžnik in njegov brat A. A. sta 17. 1. 2022 pri notarju B. B. pod SV 18/22 sklenila pogodbo o razdružitvi premoženja, nista pa oba notarsko overila podpisov na tej pogodbi. To pa pomeni, da sta sklenila zavezovalni posel, nista pa sklenila razpolagalnega, zato listina ni primerna za vknjižbo v zemljiško knjigo (manjka overitev podpisa dolžnikovega dolžnika). Ne gre torej za situacijo lastninske pravice v pričakovanju ali uskladitev dejanskega stanja z zemljiškoknjižnim stanjem. Ker razpolagalni posel še ni bil sklenjen, dolžnik ne more vpisati v zemljiško knjigo (so)lastninske pravice na svoje ime. Upnik se sklicuje tudi na VSRS sodbo III Ips 77/2013, kjer je poudarjeno, da s tožbo po petem odstavku 168. člena ZIZ upnik ne more šele zahtevati izstavitve zemljiškoknjižne listine, ampak mora njen obstoj zatrjevati v tožbi in ga, če je dejstvo sporno, tudi dokazati. Upnik navaja, da ni sporno, da zemljiškoknjižna listina za vpis ne obstaja in jo je šele treba izposlovati. Dolžnik ima do dolžnikovega dolžnika terjatev za sklenitev razpolagalnega posla: zahtevek za notarsko overitev podpisa na pogodbi o razdružitvi premoženja z dne 17. 1. 2022, kar lahko uveljavlja v 10 letih od sklenitve zavezovalnega pravnega posla. Upnik si z listino, ki vsebuje zavezovalni pravni posel, ne more nič pomagati, dolžnik in dolžnikov dolžnik, ki sta ožja sorodnika, pa nimata interesa skleniti razpolagalnega pravnega posla, saj bi s tem omogočila izvršbo na dolžnikov solastni delež. Dolžnik ima terjatev, a je namenoma ne izkoristi, ker bi s tem upnikom omogočil, da posežejo na njegovo premoženje, čeprav v dogovoru z dolžnikovim dolžnikom nemoteno uporablja nepremičnino.

Upnik izpostavlja bistveno vprašanje: ali je terjatev na sklenitev razpolagalnega pravnega posla terjatev na katero je dopustno poseči z izvršbo? Določbe ZIZ določajo, da lahko upnik zaradi poplačila denarne terjatve poseže na vse premoženje dolžnika, med drugim tudi na premoženjske pravice. Terjatev na sklenitev zavezovalnega pravnega posla je premoženjska oz. materialna pravica, saj je od nje odvisna pridobitev solastninske pravice na nepremičnini. Tako terjatev je možno denarno ovrednotiti, saj je enaka vrednosti solastniškega deleža na nepremičnini, ki ga bo dolžnik pridobil z izvedbo zavezovalnega razpolagalnega posla. Sodišče bi zato moralo dopustiti izvršbo na v predlogu navedeno premoženjsko pravico na podlagi katere bi upnik lahko na podlagi rubeža in prenosa terjatve od dolžnikovega dolžnika s tožbo zahteval izstavitev in izročitev listine (v imenu in na račun dolžnika). Bodisi pridobljena listina bodisi sodba, ki bi tako listino nadomestila, bi omogočila izvršbo na dolžnikovo nepremičnino.

Dolžnik na pritožbo ni odgovoril.

Pritožba ni utemeljena.

Tretji odstavek 34. člena ZIZ določa, da lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti. Bistveno pri tem pa je, da se izvršba z drugim sredstvom ali na drugih predmetih dovoli za izterjavo terjatve, za katero je bila izvršba dovoljena s prvotnim sklepom o izvršbi. V predmetni zadevi je izvršba dovoljena za izterjavo denarne terjatve 2.574,69 EUR. Upnik lahko torej na podlagi navedene določbe predlaga nadaljevanje izvršbe (z drugim sredstvom ali na drug predmet) za izterjavo iste terjatve, torej denarne terjatve 2.574,69 EUR. Ne more pa v okviru te izvršilne zadeve sedaj zahtevati izterjave neke druge terjatve za katero izvršba s prvotnim sklepom ni bila dovoljena. To pomeni, da upnik v predmetni zadevi ne more zahtevati nadaljevanja izvršbe za izterjavo nedenarne terjatve, kar je uveljavljal s predlogom z dne 17. 2. 2026, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno zavrnilo. Dolžniku tako v tej izvršilni zadevi ni mogoče naložiti, da upniku izstavi zemljiškoknjižnim predpisom ustrezno listino, na podlagi katere bo mogoč vpis (so)lastninske pravice na ime dolžnika. Kot rečeno, neutemeljenost predloga izhaja iz navedene določbe tretjega odstavka 34. člena ZIZ, vendar pa je tudi zavrnitev predloga na podlagi sklicevanja na celotno (9.) poglavje ZIZ ustrezna - tudi iz narave določb tega poglavja namreč izhaja, da ni mogoče dovoliti nadaljevanja izvršbe, kot ga je predlagal upnik.

Tudi, če bi bilo mogoče terjatev dolžnika do njegovega dolžnika denarno ovrednotiti, to ne vpliva na pravilnost odločitve. Kot rečeno, je namreč bistveno, za katero terjatev je bila prvotno dovoljena izvršba in le za realizacijo te terjatve se bo izvršba lahko nadaljevala po tretjem odstavku 34. člena ZIZ. To pa seveda pomeni, da tudi če dolžnikovo nedenarno terjatev ovrednotimo in spremenimo v denarno, take terjatve v tem izvršilnem postopku ne bo mogoče izterjati. V zvezi s tem še to, da izvršba na dolžnikovo terjatev namenjena poplačilu iz terjatve, da se torej terjatev zarubi in vnovči (163. člen ZIZ), ni pa namenjena pridobitvi listine za vknjižbo dolžnika kot lastnika v zemljiško knjigo.

Sodišče prve stopnje je upnikov predlog pravilno presojalo tudi kot predlog za nadaljevanje izvršbe na nepremičnino in ga v zvezi s tem v 2. točki sklepa pravilno pozvalo na dopolnitev predloga v skladu s tretjim oz. petim odstavkom 168. člena ZPP. Tako postopanje je namreč po ZIZ edino možno, ko je pri nepremičnini, na katero se predlaga izvršba, kot lastnik vknjižen nekdo drug in ne dolžnik. Da je v tej zadevi podana taka situacija, pa je ugotovilo sodišče prve stopnje v 4. odstavku obrazložitve. Upnik v pritožbi sicer navaja, da zemljiškoknjižna listina za vpis ne obstaja, da jo je šele treba izposlovati, za kar ima dolžnik do svojega dolžnika terjatev za sklenitev razpolagalnega posla: zahtevek za notarsko overitev podpisa na pogodbi o razdružitvi premoženja z dne 17. 1. 2022, kar lahko uveljavlja v 10 letih od sklenitve zavezovalnega pravnega posla, a vendar to ne vpliva na pravilnost postopanja sodišča prve stopnje. ZIZ namreč ne daje podlage za nadaljevanje izvršbe, kot ga je predlagal upnik.

Pritožbene trditve tako niso utemeljene in ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.