Jedro

Pri presoji finančnega pogoja se upošteva tudi premoženje, ki je v solasti tožnice kot prosilke za odobritev brezplačne pravne pomoči, saj lahko le-ta po SPZ s svojim idealnim deležem razpolaga brez soglasja drugih solastnikov.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker je ugotovil, da za to ne izpolnjuje finančnega pogoja. Tožnica je lastnica 2/10 nepremičnin, pripisanih pri vložku št. 789, k.o. ..., kar v naravi predstavlja stanovanjsko stavbo, katere vrednost tožnica ocenjuje na 80.000,00 €, dvorišče, katerega vrednost tožnica ocenjuje na 1.000,00 € in gospodarsko poslopje, katerega vrednost tožnica ocenjuje na 15.000,00 €. Iz določila 23. člena Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV, Uradni list RS, št. 54/1992 s spremembami) v zvezi s 14. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP, Uradni list RS, št. 48/2001, 50/2004, 23/2008) izhaja, da se ne glede na druge določbe tega zakona brezplačne pravne pomoči ne dodeli samski osebi oziroma družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino šestdesetih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je znesek 13.608,00,00 €. Skupna vrednost navedenih nepremičnin torej znaša 96.000,00 €, vrednost tožničinega deleža pa je 19.200,00 €. Tožnica ima torej premoženje, ki presega višino 13.608,00 €, zato je organ za brezplačno pravno pomoč njeno prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči zavrnil. Tožnici je pojasnil, da se pri tem ocenjuje zgolj lastništvo nepremičnin, ne pa tudi ali prosilec lahko z njimi dejansko razpolaga.

Tožnica v tožbi, s katero izpodbija zgoraj navedeno odločitev, navaja, da ji je bila v zadevi, ki se vodi zaradi razdružitve premoženja pred Okrajnim sodiščem v Mariboru pod št. N 135/2008 že odobrena brezplačna pravna pomoč kljub solastnemu deležu na navedenih nepremičninah, sodišče pa tega premoženja pri odobritvi brezplačne pravne pomoči ni upoštevalo. Na naslovu, kjer se nahajajo te nepremičnine, živijo nasprotni udeleženci, tožnica pa je od solastnika, ki je njen bivši mož in očim, zbežala zaradi spolnih zlorab nad otroki, za kar je bil tudi obsojen, zaradi tega navedenih nepremičnin ne more koristiti in z njimi razpolagati.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravni spis.

Tožba ni utemeljena.

Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Finančni položaj prosilca se ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke ter prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom določeno drugače (prvi odstavek 12. člena ZBPP). Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (drugi odstavek 13. člena ZBPP). ZSV v 22. členu določa, da se osnovni znesek minimalnega dohodka usklajuje enkrat letno, trenutno pa znaša 226,80 € (Sklep o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS od 1.7.2009 – Uradni list RS, št. 53/2009, v zvezi s 5. členom Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS - Uradni list RS, št. 114/2006). Za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine se smiselno uporabljajo določbe 23., 27., 27.a, 27.b, 27.c, 27.č, 28., 28.a, 30 in prvega odstavka 30.a člena ZSV (14. člen ZBPP).

Iz določila 23. člena ZSV v zvezi s 14. členom ZBPP izhaja, da se ne glede na druge določbe tega zakona brezplačne pravne pomoči ne dodeli samski osebi oziroma družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino šestdesetih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je znesek 13.608,00,00 €.

Način ugotavljanja prihrankov in premoženja oziroma njegove vrednosti po ZSV, ki se za to uporablja po določilu 14. člena ZBPP, predpiše minister, pristojen za socialno varstvo, ta pa je to storil s Pravilnikom o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnovne oskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči, objavljenem v Uradnem listu RS, št. 68/2001 s spremembami, ki v 5. členu določa, da je upoštevno vse premično in nepremično premoženje upravičenca, s katerim upravičenec razpolaga na dan vložitve vloge, v primeru pridobitve premoženja po vložitvi vloge pa na dan pridobitve, razen premoženja, ki se po drugem odstavku 23. člena ZSV ne upošteva. Vrednost premoženja se med ostalim ugotavlja tudi z izjavo stranke (7. člen citiranega pravilnika).

Po presoji sodišča je organ za brezplačno pravno pomoč pravilno izhajal iz tožničine ocene o vrednosti zgoraj navedenih nepremičnin in ugotovil, da znaša vrednost tožničinega deleža 19.200,00 €, kar pomeni, da presega znesek 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, s tem pa pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči po prvem odstavku 23. člena ZSV niso podani. Pri tem okoliščina, da je bila tožnici že odobrena brezplačna pravna pomoč v zadevi N 135/2008 na odločitev ne vpliva, saj je od izdaje odločbe v zadevi Bpp 43/2008 prišlo do spremembe Zakona o brezplačni pravni pomoči in je 19. člen takratnega Zakona o brezplačni pravni pomoči, ki je bil podlaga odločitve v zadevi Bpp 43/2008, črtan (Uradni list RS, št. 23/2008). Tožnica kot idealna solastnica lahko razpolaga s svojo pravico brez soglasja drugih solastnikov, drugi solastniki pa imajo pri prodaji predkupno pravico (tretji odstavek 66. člena Stvarnopravnega zakonika - v nadaljevanju SPZ, Uradni list RS, št. 87/2002).

Ker finančni pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči iz zgoraj navedenih razlogov ni bil izpolnjen, je organ za brezplačno pravno pomoč tožničino prošnjo pravilno zavrnil, ne da bi presojal tudi ostale za odobritev brezplačne pravne pomoči relevantne okoliščine.

Izpodbijani upravni akt je torej pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena (v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006).

Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče njen zahtevek za povrnitev stroškov zavrnilo.