Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če sodišče 1. stopnje v postopku za sodno rehabilitacijo ne seznani prosilca in zagovornika o zbranih podatkih, od katerih je odvisna odločitev o prošnji, pomeni ta opustitev bistveno kršitev določb kaz. postopka po 2. odst. 371. čl. v zvezi z 2. odst. 5. čl. ZKP. Zato je bilo treba negativni sklep sodišča 1. stopnje razveljaviti.
Pritožbi zagovornice odvetnice M. N. se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Z uvodoma navedenim sklepom je bila zavrnjena obsojenčeva prošnja za sodno rehalibitacijo.
Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila zagovornica zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona in zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je njegovo spremembo ter ugoditev obsojenčevi prošnji.
V. d. t. V. d. t. R. S., Z. o. v C. F. H. je v svojem pisnem stališču do pritožbe predlagal njeno zavrnitev. Stališče je bilo vročeno obsojencu in zagovornici. Ta je nanj odgovorila in ga zavrnila in predlagala ugoditev pritožbi.
Pritožba je utemeljena.
S tem, ko je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa napačno poimenovalo obsojenca z D. E., ni moglo storiti očitane kršitve določb kazenskega postopka. Iz uvoda izpodbijanega sklepa in iz podatkov, ki so navedeni v razlogih, je jasno, da se sklep nanaša na obsojenega J. G.. Gre za očitno pisno napako, ki glede pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa nima nobenih škodnih posledic.
Pač pa sodišče druge stopnje sprejema stališče pritožnice, da samo postopanje sodišča prve stopnje ni bilo pravilno. Čeprav ne drži očitek, da svojega spisa opr. št. K 674/95 ni pribavilo (spis je priložen!), pa se je glede kazenskega postopka pred Okrajnim sodiščem na Ptuju oprlo zgolj na podatke iz kazenske evidence, iz katerih pa ni razvidno, kdaj je bilo kaznivo dejanje storjeno. Res je tudi, da se obsojenec in zagovornica nista mogla izjasniti o poročilu Policijske postaje Celje v dopisu z dne 19.1.2005, kakor tudi ne s stališčem okrožnega državnega tožilca v dopisu z dne 3.2.2005, v katerem pa je omenjena samo kazenska ovadba zaradi kaznivega dejanja poslovne goljufije po 234.a členu KZ, ne pa tudi kazenska ovadba zaradi kaznivega dejanja davčne zatajitve po 254. členu KZ, ki je tudi omenjena v že omenjenem poročilu policijske postaje. Tako obsojencu in zagovornici ni bila dana možnost, da se izjasnita o teh pomembnih podatkih, od katerih je bila odvisna odločitev o obsojenčevi prošnji. Navedena opustitev pomeni kršitev II. odstavka 5. člena ZKP v zvezi s II. odstavkom 371. člena ZKP, ki je vplivala na pravilnost izpodbijanega sklepa. Zato je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavilo.
V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje posredovati obsojencu in zagovornici poročilo P. p. C. z dne 19.1.2005 in stališče okrožnega državnega tožilca v dopisu z dne 3.2.2005. Od slednjega bo treba zahtevati dopolnitev poročila o tem, ali sta bili zoper obsojenca v letu 2003 vloženi dve ali samo ena kazenska ovadba in kaj se je z njima zgodilo. Okrožni državni tožilec bo moral priložiti tudi obe oziroma samo eno ovadbo, kar bo treba posredovati obsojencu in zagovornici. Od Okrajnega sodišča na Ptuju pa bo treba pribaviti sodbo z dne 7.5.2002, opr. št. K 433/00. Po tako dopolnjenem postopku bo imelo sodišče prve stopnje izpolnjene vse pogoje za ponovno odločitev o obsojenčevi prošnji.