Jedro

Ko posamezen zakon pridobitev ali izgubo pravice ali statusa veže na stanje vpisa v kazenski evidenci, je sodišče pri ugotavljanju te predpostavke vezano na stanje vpisa, kot ga izkazuje pristojni organ za vodenje te evidence. Tehtanje posega v pravice posameznika je v tem primeru opravil že zakonodajalec in drugih okoliščin konkretnega primera ni mogoče upoštevati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti. Skladno s četrtim odstavkom 407. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) je namreč po uradni dolžnosti preverilo, ali obstaja ovira za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena tega zakona. Ugotovilo je, da je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za dve kaznivi dejanji iz nabora kaznivih dejanj, kot je opredeljen v 1. točki drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP (zoper premoženje ali gospodarstvo), ki so ovira za odpust obveznosti (po sodbi Okrožnega sodišča v Krškem II K 000/2017 z dne 18. 4. 2018 za kaznivo dejanje ropa in po sodbi Občinskega sodišča Varaždin Kov-8/2020 z dne 14. 1. 2020 za kaznivo dejanja omogočanja nepooblaščenega vstopa in prebivanja). Obsodbi nista izbrisani iz kazenske evidence, ker je stečajni dolžnik 9. 6. 2023 izvršil novo kaznivo dejanje, za katerega je bil s sodbo Okrajnega sodišča v Sevnici I K 00/2023 z dne 13. 11. 2023 obsojen storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin. Slednje po presoji sodišča prve stopnje sicer nima elementov kaznivega dejanja zoper premoženje ali gospodarstvo in samo po sebi ne predstavlja ovire za odpust obveznosti, ima pa vpliv na zakonsko rehabilitacijo predhodno navedenih obsodb, saj zaradi te nove obsodbe nista iz kazenske evidence izbrisani predhodni dve obsodbi na kazniva dejanja zoper premoženje.

2.Zoper navedeni sklep se je pritožil stečajni dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Skladno z določbo 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, razen če je ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence ali če se do poteka preizkusnega obdobja izpolnijo pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije. Preizkusno obdobje je v v konkretnem primeru trajalo od 5. 2. 2021 do 5. 8. 2024. Pritožbene navedbe, da sta prvi dve obsodbi (za rop in za nedovoljeno prehajanje meje) postali pravnomočni več kot leto dni pred začetkom preizkusnega obdobja in bi glede na potek pogojev za izbris do izteka preizkusnega obdobja lahko bili izbrisani, če dolžnik v vmesnem času ne bi bil ponovno obsojen, ne nasprotujejo ugotovitvam sodišča prve stopnje, saj je to v izpodbijanem sklepu ugotovilo enako. Pač pa pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je odločilo preozko in preveč formalistično (legalistično) ter bi v skladu z načelom sorazmernosti moralo upoštevati tudi naravo zadnjega kaznivega dejanja, ki ni bilo usmerjeno zoper premoženje ali gospodarstvo. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v sklepu III Ips 27/2023 z dne 10. 12. 2024, na katerega se je pravilno sklicevalo tudi sodišče prve stopnje, že pojasnilo, da je v primeru, ko posamezen zakon pridobitev ali izgubo pravice ali statusa veže na stanje vpisa v kazenski evidenci, sodišče pri ugotavljanju te predpostavke vezano na stanje vpisa, kot ga izkazuje pristojni organ za vodenje te evidence. To velja tudi v primeru ugotavljanja ovire za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence na podlagi zakonske rehabilitacije so opredeljeni v 82. členu Kazenskega zakonika (KZ-1). Odvisni so od kazenske sankcije, ki je bila izrečena obsojenemu storilcu kaznivega dejanja, in so izpolnjeni z iztekom določenega roka od takrat, ko je bila kazen izvršena, zastarana ali odpuščena, vendar pod pogojem, da obsojenec v tem času ne stori novega kaznivega dejanja (tretji odstavek 82. člena KZ-1). V skladu s 508. členom Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odločbo o izbrisu obsodbe na podlagi zakonske rehabilitacije po uradni dolžnosti izda ministrstvo za pravosodje. Sodišče prve stopnje je skladno s stališčem Vrhovnega sodišča Republike Slovenije upoštevalo stanje vpisa v kazenski evidenci za stečajnega dolžnika. Drugačna razlaga, za katero se zavzema pritožba, bi prekoračila jezikovni pomen zakonskega besedila in relativizirala jasno opredeljen kriterij (vpis obsodbe v kazenski evidenci) in s tem drugače zamejila oviro za odpust obveznosti, s čimer bi sodišče prestopilo meje dopustne razlage zakona.

5.Pritožba se tudi neutemeljeno zavzema za upoštevanje okoliščine, da je bila dolžniku za vsa kazniva dejanja izrečena pogojna obsodba ter osebnih okoliščin na strani dolžnika, ki izkazujejo jasen napredek in trud pri urejanju svojega življenja. Pri tem se sklicuje na to, da je dolžnik ponovno opravil vozniški izpit, se zaposlil in se preselil na drugo stran države, da bi pretrgal stike s slabo družbo. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je okoliščina, da je bila dolžniku izrečena zgolj pogojna obsodba kot sankcija milejše narave, upoštevana že na normativni ravni, saj je za pogojno obsodbo predpisan (krajši) rok za izbris obsodbe iz kazenske evidence, in sicer eno leto od takrat ko je potekla preizkusna doba (2. točka četrtega odstavka 82. člena KZ-1). Neutemeljeno pa je tudi sklicevanje pritožnika na njegove osebne okoliščine in rehabilitacijski potencial. Kot že navedeno, je sodišče v tem primeru vezano na stanje vpisa v kazenski evidenci.

Takšna je tudi enotna sodna praksa višjega sodišča.

6.Neutemeljene pa so tudi pritožbene navedbe, da formalističen pristop ni skladen z načeli sorazmernosti, pravičnosti in ustavnopravno zahtevo po individualizaciji sodne presoje. Določilo, da je neizbrisana obsodba zaradi kaznivega dejanja proti premoženju ali gospodarstvu ovira za odpust obveznosti, je jasno in ga drugače ni mogoče razlagati. Tehtanje posega v pravice posameznika je v tem primeru opravil že zakonodajalec in pri tem upošteval, da nasproti dolžnikovi pravici do odpusta obveznosti stoji ustavna pravica upnikov do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave Republike Slovenije, katere del je tudi pravica do poplačila terjatev. Zakonodajalec se je odločil, da nekatera pravna dejstva, kot je tudi vpis obsodbe za kaznivo dejanje zoper premoženje ali gospodarstvo v kazensko evidenco, povzročijo, da odpust obveznosti ni dovoljen. To pa po stališču višjega sodišča preprečuje sodišču, da bi širilo razlago jasnega zakonskega določila

ali tehtalo druge okoliščine konkretnega primera, na katere se sklicuje dolžnik v svoji pritožbi.

7.Odločitev sodišča prve stopnje je torej pravilna (1. točka drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP). Ker niso podani niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

-------------------------------

1Sklep VSRS III Ips 27/2023 z dne 10. 12. 2024.

2Sklep VSRS III Ips 27/2023 z dne 10. 12. 2024.

3Prim. npr. sklepe VSL Cst 81/2025 z dne 3. 4. 2025, Cst 231/2024 z dne 22. 10. 2024 in Cst 31/2024 z dne 14. 2. 2024.

4Prim. sklep VSL Cst 231/2024 z dne 22. 10. 2024.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 399, 399/2, 399/2-1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.