Jedro

Podobno kot predsednica sodišča tudi sodišče druge stopnje opozarja, da ni mogoče enačiti okoliščin, ki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti iz 6. točke prvega odstavka 39. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) kot predmetom zahteve za izločitev sodnika, z okoliščinami, ki so predmet drugega pravnega sredstva in o katerem odloča drug stvarno pristojen sodnik oziroma senat sodišča, ki sodi v zadevi.

Izrek

Pritožba obdolženega B.D. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Predsednica Okrožnega sodišča v Mariboru je s sklepom Su 451/2020 25. 8. 2020 zavrnila zahtevo obdolženega B.D. z dne 21. 8. 2020 za izločitev preiskovalne sodnice A.T..

2. Zoper sklep se je obdolženi pritožil zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom, da sodišče druge stopnje sklep spremeni tako, da navedenemu predlogu ugodi in preiskovalno sodnico izloči. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik je uveljavljani izpodbojni razlog obrazložil z razliko v razumevanju jezika v njegovi vsakdanji rabi in razumevanju jezika pred sodiščem, kar je posebej občutljiva situacija za stranko, katere materni jezik ni isti kot tisti, v katerem teče kazenski postopek. To je pomembno, kajti preiskovalna sodnica je po končanem zaslišanju izdala sklep, da se zoper pritožnika opravi preiskava, pri čemer je v zapisniku navedeno, da je pritožnik sklep razumel, da se odpoveduje pravici do pritožbe ter pisnemu odpravku sklepa. Zaradi zgornje razlike v razumevanju je bil po zaslišanju prepričan, da bo pred začetkom preiskave prejel pisni sklep o preiskavi zoper katerega se bo lahko pritožil, nakar je ugotovil, da je bil zaveden, saj zaradi nepoznavanja slovenskega pravnega jezika ni razumel pomena odpovedi pravici do pritožbe.

5. Podobno kot predsednica sodišča tudi sodišče druge stopnje opozarja, da ni mogoče enačiti okoliščin, ki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti iz 6. točke prvega odstavka 39. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) kot predmetom zahteve za izločitev sodnika, z okoliščinami, ki so predmet drugega pravnega sredstva in o katerem odloča drug stvarno pristojen sodnik oziroma senat sodišča, ki sodi v zadevi. Ker so se okoliščine v pritožnikovi zahtevi za izločitev preiskovalne sodnice po pravilni ugotovitvi predsednice sodišča nanašale na bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ki jo je pritožnik po ponovljenih okoliščinah v sklepnem delu pritožbene obrazložitve sam pravilno opredelil kot morebitno kršitev iz 3. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, sodišče druge stopnje le še pritrjuje, da je to predmet drugega pravnega sredstva in da zato v nepristranskost preiskovalne sodnice ni mogoče dvomiti.

6. Glede na ugotovljeno, in ker iz pritožbene obrazložitve ne izhaja ničesar takšnega, do česar bi se moralo sodišče druge stopnje dodatno opredeliti, je o pritožbi obdolženega B.D. odločilo tako kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

7. Če bo za obdolženca nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje odmerilo prvostopno sodišče po pravnomočnosti sodbe po Zakonu o sodnih taksah in Taksni tarifi.