Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pritožnik ima za preživljanje mesečno na voljo komaj 250,00 EUR. Na prvi pogled je jasno, da bi plačilo takse v višini 631,00 EUR ta znesek ne le zmanjšalo, ampak ga sploh ne bi več bilo. Ker znesek 250 EUR ne dosega niti dohodka, ki ga kot pogoj za odločanje o upravičenosti do denarne socialne pomoči določa ZSVarPre in znaša trenutno 265,22 EUR, pritožnik tudi obročnega odplačila v tem trenutku ni zmožen.
Taksa za pritožbo zoper sklep s katerim je sodišče zavrnilo pritožnikov predlog za oprostitev plačila takse, v ZST-1 ni predvidena.
I. Pritožbi druge tožeče stranke zoper sklep z dne 12. 9. 2013 (red. št. 18) se ugodi in se sklep v točki II, III in IV spremeni tako, da se po spremembi glasi: „Predlogu druge tožeče stranke z dne 24. 6. 2013 za oprostitev plačila sodne takse za postopek na prvi stopnji ter postopek o predlogu za izdajo začasne odredbe se ugodi in se jo plačila takse oprosti.“
II. Pritožba prve tožeče stranke zoper sklep z dne 17. 10. 2013 (red. št. 27) se zavrne in se sklep potrdi.
III. Pritožba druge tožeče stranke zoper sklep z dne 17. 10. 2013 (red. št. 28) se zavrne in se sklep potrdi.
Glede pritožbe druge tožeče stranke zoper sklep z dne 12. 9. 2013 (red. št. 18)
1. Sodišče prve stopnje je predlog druge tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse, ki ga je vložil 24. 6. 2013, zavrnilo s sklepom z dne 12. 9. 2013 (točka II izreka), ji je pa dovolilo, da takso plača obročno (točka III in IV izreka).
2. Druga tožeča stranka v pritožbi navaja, da dohodke od oddajanja nepremičnine plačuje direktno na račun banke za poravnavo hipotekarnega kredita, razliko si izposoja od sorodnikov in znancev. Tudi v letošnjem letu zato ni mogla izpolniti odmere dohodnine iz oddajanja premoženja. Vse nepremično premoženje je obremenjeno z dolgovi, poleg tega pa bi prodaja dolgo trajala in pritožnica tudi ne bi imela kje živeti. Denarja nima dovolj niti za položnice in takse ne more plačati. V kolikor je sodišče plačila takse ne bo oprostilo, pritožnica odstopa od tožbe in bo pravico zahtevala v kazenskem postopku.
3. Pritožba je utemeljena.
4. V skladu s prvim odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), ki je veljal v času nastanka taksne obveznosti (1), sodišče oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Po četrtem odstavku istega člena pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks sodišče skrbno presodi vse okoliščine, zlasti pa upošteva premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja.
5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da pritožnik zaradi slabega poslovanja podjetja ni prejel plače že več kot leto dni. V obdobju od 1. 4. 2013 do 31. 7. 2013 je prejel tri nakazila po 1.000,00 EUR. Ima tudi dohodek iz oddaje premoženja, ki pa ga namenja poplačilu kredita oziroma njegove mesečne anuitete v višini 480,72 EUR. Je lastnik oziroma solastnik nekaj nepremičnin, vendar vrednost hipotek in zemljiških dolgov, s katerimi so obremenjene, presega njihovo vrednost. Taksa, ki bi jo pritožnik moral plačati, znaša za postopek pred sodiščem prve stopnje 615,00 EUR, za postopek o predlogu za izdajo začasne odredbe pa 16 EUR, skupaj torej 631,00 EUR. Ob upoštevanju teh dejstev, zlasti tega, da je imel pritožnik v zadnjih štirih mesecih priliv v skupni višini 3.000,00 EUR, je sodišče prve stopnje ocenilo, da s plačilom te takse, sredstva s katerimi se preživlja, ne bi bila občutno zmanjšana.
6. Pritožbeno sodišče se s takšno materialnopravno presojo ne strinja. Ob ugotovitvi, da je pritožnik brez rednih mesečnih dohodkov, saj plače ne prejema, dohodek iz najemnine pa porablja za odplačevanje kredita, za tri mesečna nakazila po 1.000,00 EUR pa ni ugotovljeno, da bi šlo za redne mesečne prilive, zaključek sodišča ni pravilen. V kolikor namreč znesek 3.000,00 EUR porazdelimo na dvanajst mesecev, ima pritožnik za preživljanje mesečno na voljo komaj 250,00 EUR. Na prvi pogled je jasno, da bi plačilo takse v višini 631,00 EUR ta znesek ne le zmanjšalo, ampak ga sploh ne bi več bilo. Ker znesek 250 EUR ne dosega niti dohodka, ki ga kot pogoj za odločanje o upravičenosti do denarne socialne pomoči določa Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) in znaša trenutno 265,22 EUR, pritožnik tudi obročnega odplačila v tem trenutku ni zmožen.
7. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je pritožnika oprostilo plačila sodne takse za postopek na prvi stopnji ter postopek o predlogu za izdajo začasne odredbe (3. točka 365. člena ZPP).
Glede pritožbe prve tožene stranke zoper sklep z dne 17. 10. 2013 (red. št. 27)
8. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 17. 10. 2013 zavrnilo predlog prve tožeče stranke, da se jo oprosti plačila sodne takse za postopek o pritožbi zoper sklep z dne 13. 9. 2013, to je sklep s katerim je sodišče zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe.
9. V pritožbi zoper takšno odločitev prvo tožeča stranka navaja, da izpolnjuje pogoje za oprostitev, ne glede na njeno višino. Sodišče ne upošteva njenih obveznosti do drugih ter vsebine tega spora. Toženca sta namreč tista, ki sta odgovorna za finančni položaj pritožnice.
10. Pritožba je neutemeljena.
11. V času nastanka taksne obveznosti za pritožbo zoper sklep z dne 13. 9. 2013 (2), je že veljal delno spremenjeni 11. člena ZST-1 (3), ki sodišču možnosti, da stranko, ki je pravna oseba, v celoti oprosti plačila takse, ne daje več. V celoti je lahko tega plačila oproščena le še stranka, ki na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po ustreznem zakonu, torej fizična oseba. Pri ostalih strankah, kamor sodijo tudi pravne osebe, pa je mogoča le še delna oprostitev, odlog ali njeno obročno plačilo. Pritožnica tako, ne glede na višino dolgovane takse, plačila le te v celoti ne more biti oproščena.
12. Pri presoji predloga za oprostitev plačila sodne takse v smislu delne oprostitve, pa je sodišče dolžno poleg premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja upoštevati tudi višino sodne takse. Pogoj, da sodišče stranko, ki je pravna oseba, delno oprosti njenega plačila, je namreč tudi to, da sredstev nima in jih tudi ne more takoj zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Že sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo in tega pritožnik niti ne izpodbija, da je taksa v višini 33,00 EUR nizka, zato pritožnica s tem, da bo ta sredstva zagotovila in takso plačala, svoje dejavnosti ne bo ogrozila. Pritožbeno sodišče se s tem strinja.
13. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato, saj ni ugotovilo niti kršitev na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (350. člen ZPP), zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
Glede pritožbe druge tožeče stranke zoper sklep z dne 17. 10. 2013 (red. št. 28)
14. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 17. 10. 2013 zavrglo predlog druge tožeče stranke, da se jo plačila takse oprosti.
15. V pritožbi, ki jo slednja vlaga, prosi, da sodišče še enkrat preveri odločitev in jo plačila takse oprosti. Ima hude finančne težave zaradi nevračila posojenega denarja in ni zmožna plačevanja niti osnovnih dobrin.
16. Pritožba je neutemeljena.
17. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, taksa za pritožbo zoper sklep s katerim je sodišče zavrnilo pritožnikov predlog za oprostitev plačila takse, v ZST-1 ni predvidena (primerjaj 4. odstavek 10. člena ZST-1). Ker pritožniku za vloženo pritožbo (o kateri je pritožbeno sodišče odločalo pod točko I izreka) takse tako ni potrebno plačati, za vložitev predloga, da ga sodišče njenega plačila oprosti, nima pravnega interesa. Sodišče prve stopnje ga je zato pravilno zavrglo.
18. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato, saj ni ugotovilo niti kršitev na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (350. člen ZPP), zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
(1) Taksna obveznost za tožbo in predlog je nastala z njuno vložitvijo (1. odstavek 5. člena ZST-1).
(2) Tudi ta taksna obveznost je nastala z vložitvijo pritožbe (1. odstavek 5. člena ZST-1).
(3) Primerjaj Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1B), UL RS 63/2013, ki velja od 10. 8. 2013.