Jedro

Iz citiranih določb ZVOP-1 izhaja, da mora tisti, ki želi od upravljavca osebnih podatkov oziroma v tem primeru od upravljavca centralnega registra prebivalstva oziroma evidence stalno in začasno prijavljenih prebivalcev, pridobiti osebne podatke druge osebe, izkazati konkreten pravni interes, torej na zakonu utemeljeno osebno korist. Osebna korist, ki jo pričakuje od tega, da bo pridobil podatek iz javne evidence, mora torej biti oprta na zakon (zakon mu to korist omogoča oziroma dodeljuje), zainteresirani posameznik pa jo lahko uveljavi le tako, da od upravnega organa iz javne evidence izve oziroma pridobi relevanten osebni podatek.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ zavrnil tožnikovo zahtevo za posredovanje osebnih podatkov za A.A. V obrazložitvi navaja, da je tožnik posredoval vlogo za posredovanje osebnih podatkov za navedeno osebo, pri čemer ga je zanimalo, ali gre za isto ali morebiti za dve različni osebi. Ker tožnik kljub pozivu prvostopnega organa za dopolnitev vloge, ni navedel pravne podlage za svojo zahtevo, prav tako ni bila podana osebna privolitev prizadetega posameznika, je prvostopni organ zahtevo zavrnil. Drugostopni organ v svoji odločbi, s katero je tožnikovo pritožbo zavrnil kot neutemeljeno, navaja, da je izpodbijana odločba kljub pomanjkljivi utemeljitvi zakonita. Prvostopni organ, ki svoje odločitve ni obrazložil v skladu z drugim odstavkom 22. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 – UPB-1), je pravilno sledil 10. členu ZVOP-1, ki določa, da je pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju podana le kadar tako določa zakon ali pa je podana osebna privolitev posameznika, katerega podatki se obdelujejo. 10. člen ZVOP-1 v drugem in tretjem odstavku določa tudi izjemi od tega pravila, ki pa ju je prvostopni organ v izpodbijani odločbi razumljivo obrazložil. Glede na določbe drugega odstavka 22. člena ZVOP-1 se lahko upravičencu (oz. konkretno pritožniku) določeni osebni podatki posredujejo na podlagi zakona, če ustrezno izkaže pravni interes. Pravni interes pomeni neposredno, na zakon ali drugi predpis oprto osebno korist. Iz celotne spisne dokumentacije izhaja, da pritožnik ni izkazal pravnega interesa za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja. Pritožnik je bil z dopisom z dne 15. 1. 2008 pozvan, naj vlogo dopolni z navedbo pravne podlage, ki ga pooblašča za pridobitev podatkov. Iz zapisnika z dne 13. 2. 2008 je razvidno, da pravne podlage ne more navesti, prav tako pa nima osebne privolitve oseb, na katere se zahtevani podatki nanašajo. Pritožnik tako v zapisniku kot v pritožbi svoj pravni interes utemeljuje s svojo željo po morebitni obnovi že zaključenega sodnega postopka zoper osebo, katere osebne podatke želi pridobiti. Vendar pa zgolj želja po obnovi (že zaključenega) sodnega postopka ne daje ustrezne pravne podlage za posredovanje osebnih podatkov, za katere velja ZVOP-1. V postopku pred prvostopnim organom tudi ni prišlo do bistvenih kršitev postopka, niti ni bil prekršen materialni zakon. Glede na navedeno je drugostopni organ na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP odločil tako, kot izhaja iz izreka (drugostopne) odločbe.

Tožnik v tožbo navaja, da mu je z ravnanjem upravnega organa kršena ustavna pravica do pravnega varstva. Je prejemnik nizke pokojnine in invalid zaradi nesreče pri delu. Za plačilo prisojene odškodnine, ki jo je moral plačati A.A. v višini cca. 4.000,00 € si je moral najeti kredit, ki ga še danes odplačuje. Zaradi tega je zainteresiran da izve, komu je dejansko moral plačati odškodnino oz. ali jo je plačal osebi, ki se je lažno predstavljala. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

V odgovoru na tožbo tožena stranka v celoti prereka tožbene navedbe in predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne. Navedbo, da je z izpodbijano odločbo kršena tožnikova ustavna pravica do pravnega varstva, v celoti zavrača. Zgolj z opisom svojega težkega položaja tožnik ni izkazal pravnega interesa oz. pravne podlage za uveljavljenje pravic pred osebami javnega sektorja v skladu z ZVOP-1. Za pridobitev podatkov, ki bi jih naj potreboval za vložitev zahteve za obnovo postopka, ima tožnik na voljo ustrezne pravne poti pred sodiščem.

Tožnik v odgovoru (na ta odgovor) navaja, da je svoj pravni interes izkazal, saj je obširno navedel okoliščine, zaradi katerih je želel pridobiti zaprošene podatke, vlogi pa je priložil tudi sodbe pristojnih sodišč, zoper katere želi vložiti obnovo postopka. Vztraja pri tožbenem zahtevku.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi bi tožnik rad pridobil osebne podatke druge osebe iz evidence pri upravnem organu zato, da bi lahko zoper osebo, na katero se ti podatki nanašajo, vložil zahtevo za obnovo sodnega postopka oz. spora ali sporov, ki jih je v zvezi s to osebo že vodil pred sodnimi organi. Vendar pa je njegova zahteva tudi po presoji sodišča neupravičena, izpodbijana odločba je zakonita iz razlogov, ki jih navajata oba upravna organa, sodišče pa se ob svoji obrazložitvi nanje sklicuje v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS št. 106/06).

V 10. členu ZVOP-1 je med drugim določeno, da se osebni podatki v zasebnem sektorju (kamor spada tudi tožnik) lahko obdelujejo, če njihovo obdelavo določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Izjeme iz drugega in tretjega odstavka 10. člena ZVOP-1 v obravnavanem primeru niso podane (obdelava osebnih podatkov na pogodbeni osnovi ali nujnost zadeve). V 22. členu ZVOP-1 pa je med drugim določeno, da mora upravljavec centralnega registra prebivalca ali evidenc stalno in začasno prijavljenih prebivalcev na način, ki je določen za izdajo potrdila, posredovati upravičencu, ki izkaže pravni interes za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja, osebno ime in ime stalnega ali začasnega prebivališča posameznika, zoper katerega uveljavlja svoje pravice.

Iz citiranih določb ZVOP-1 torej izhaja, da mora tisti, ki želi od upravljavca osebnih podatkov oziroma v tem primeru od upravljavca centralnega registra prebivalstva oziroma evidence stalno in začasno prijavljenih prebivalcev, pridobiti osebne podatke druge osebe, izkazati konkreten pravni interes, torej na zakonu utemeljeno osebno korist. Osebna korist, ki jo pričakuje od tega, da bo pridobil podatek iz javne evidence, mora torej biti oprta na zakon (zakon mu to korist omogoča oziroma dodeljuje), zainteresirani posameznik pa jo lahko uveljavi le tako, da od upravnega organa iz javne evidence izve oziroma pridobi relevanten osebni podatek.

V obravnavanem primeru stanje zadeve očitno ni tako, saj želi tožnik pred sodiščem vložiti tožbo oz. zahtevo za obnovo sodnega postopka zoper osebo, ki mu je očitno znana, saj je bil z njo že v sodnem sporu. Ker je torej sodni postopek v zvezi s to osebo pred sodiščem že tekel in so bile tudi že izdane sodne odločbe (saj želi tožnik doseči obnovo teh že končanih sodnih postopkov), so tožniku torej nedvomno poznani dovolj relevantni osebni podatki o osebi, zoper katero želi vložiti tožbo oz. želeno pravno sredstvo. To dokazujejo tudi tožbene navedbe, da je (tožnik) upravnemu organu posredoval razne sodbe, zoper katere bi rad obnovil postopek. Če se bo v sodnem postopku izkazalo, da se mora tožnik zato, da bo lahko uveljavil svoje na zakon oprte osebne koristi, seznaniti še s kakšnimi osebnimi podatki nasprotne stranke, bo lahko te podatke pridobil preko sodišča v sodnem postopku.

Upoštevaje navedeno, je utemeljena presoja upravnega organa, da tožnik ni izkazal na zakonu utemeljenega interesa za pridobitev osebnih podatkov druge osebe iz uradnih evidenc upravnega organa. Ker je sodišče presodilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006, ZUS-1).