Jedro

Tožena stranka razlogov, zakaj šteje, da je tožnica storitev opravila z dnem razglasitve sodbe in ne z dnem vročitve njenega pisnega odpravka, ni pojasnila in zato pravilnosti njene odločitve o prepozni vrnitvi napotnice ni mogoče preizkusiti, s tem pa tudi ne odgovoriti na tožbene ugovore. Obrazložitev, ki ne omogoča preizkusa pravilnosti in zakonitosti sprejete odločitve, pa je bistvena kršitev določb upravnega postopka in razlog za odpravo izpodbijanega sklepa.

Odvetnik, ki v lastni zadevi nastopa kot tožnik ali toženec in za zastopanje ne pooblasti drugega odvetnika, nima pravice do povračila stroškov po Zakonu o odvetništvu oziroma Odvetniški tarifi.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, izpodbijani sklep Okrožnega sodišča v Kopru, št. Bpp 282/2019 z dne 5. 3. 2020, se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Kopru (v nadaljevanju tožena stranka) je z odločbo, št. Bpp 282/2019 z dne 30. 8. 2019, delno ugodilo prošnji A. A. (v nadaljevanju upravičenka) in ji kot oškodovanki v kazenskem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani št. V K 6008/2017, zaradi kaznivega dejanja po prvem odstavku 196. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), dodelilo redno brezplačno pravno pomoč za sestavo in vložitev premoženjskopravnega zahtevka, in sicer od 11. 5. 2019 do zaključka kazenskega postopka na I. stopnji. Za izvajanje dodeljene brezplačne pravne pomoči je bila določena odvetnica B. B. iz Kopra (v nadaljevanju tožnica).

2. Tožnica je toženi stranki dne 3. 3. 2020 vrnila napotnico ter priglasila stroške, nastale z izvajanjem brezplačne pravne pomoči, zahtevi pa priložila dokazila o opravljenih storitvah. Tožena stranka je s sklepom, št. Bpp 282/2019 z dne 5. 3. 2020 (v nadaljevanju izpodbijani sklep), predlog tožnice za odmero nagrade in stroškov za opravljene storitve zavrgla. V obrazložitvi svoje odločitve se je sklicevala na določbo prvega in petega odstavka 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), po kateri je izvajalec brezplačne pravne pomoči dolžan vrniti napotnico strokovni službi za brezplačno pravno pomoč v roku 15 dni po opravljeni storitvi, sicer do plačila ni upravičen. Kot izhaja iz spisovne dokumentacije, je bila glavna obravnava, na kateri je bila razglašena sodba, opravljena dne 11. 2. 2020. Tega dne je odvetnica opravila storitev brezplačne pravne pomoči in bi zato morala napotnico vrniti do vključno 26. 2. 2020. Ker tega v tem roku ni storila, je tožena stranka njen predlog za plačilo stroškov brezplačne pravne pomoči na podlagi drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrgla kot prepoznega.

3. Tožnica se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in s tožbo v upravnem sporu sodišču predlaga, naj primarno odloči, da je tožena stranka dolžna tožnici priznati in na njen račun nakazati znesek 79,50 EUR v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe, od tega dne dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi, oziroma podrejeno, naj izpodbijano odločbo odpravi, toženo stranko pa zaveže, da o njenem predlogu za plačilo stroškov odloči v nadaljnjih 15. dneh. Tožena stranka naj ji tudi povrne stroške postopka.

4. Tožnica navaja, da je dne 11. 3. 2020 prejela dva sklepa tožene stranke, in sicer izpodbijani sklep in sklep, št. Bpp 646/2019 z dne 5. 3. 2020, s katerima je bilo odločeno o njenih zahtevkih za povračilo stroškov zastopanja in drugih stroškov. Po tem, ko povzame vsebino izpodbijanega sklepa, navaja, da je stroške zastopanja v zadevi št. Bpp 282/2019 priglasila pravočasno. Sodba kazenskega sodišča v zadevi, št. V K 6008/2017 z dne 11. 2. 2020, ji je bila vročena dne 17. 2 2020, napotnico s priglasitvijo stroškov pa je toženi stranki vrnila dne 3. 3. 2020, torej 15. dan po opravljeni storitvi - po vročitvi sodbe sodišča I. stopnje oziroma po zaključku postopka na tej stopnji. Iz odločbe, št. Bpp 282/2019 z dne 30. 8. 2019, namreč izhaja, da je bila upravičenki brezplačna pravna pomoč dodeljena od 11. 5. 2020 do zaključka kazenskega postopka na I. stopnji, ta pa se je končal z vročitvijo sodbe. Sodba je bila razglašena na naroku dne 11. 2. 2019, vročena pa ji je bila 17. 2. 2019 in šele s tem dnem se je seznanila z dejstvom, da je postopek zaključen, kar pa pomeni, da je bila priglasitev stroškov pravočasna.

5. Tožnica izpostavlja, da je tožena stranka upravičenki z odločbo, št. Bpp 646/2019 z dne 31. 1. 2020, v isti kazenski zadevi prav tako dodelila brezplačno pravno pomoč do zaključka postopka na I. stopnji. Tožnica je toženi stranki tudi v tej zadevi dne 3. 3. 2020 vrnila napotnico in priglasila stroške izvajanja brezplačne pravne pomoči, torej jo je vrnila 15. dan po vročitvi sodbe, tožena stranka pa štela, da je bila vrnjena pravočasno ter se očitno postavila na stališče, da je tožnica z opravljanjem storitev zaključila dne 17. 2. 2020, torej z vročitvijo sodbe sodišča I. stopnje. Stališče tožene stranke je torej v zadevah št. Bpp 282/2019 in št. Bpp 646/2019 povsem različno, čeprav se v obeh postopkih rok za predložitev napotnice veže na isto okoliščino, to je na zaključek postopka na I. stopnji, pri čemer v prvem primeru tožena stranka šteje, da se je postopek zaključil s koncem glavne obravnave dne 11. 2. 2020, v drugem primeru pa, da se je zaključil z vročitvijo sodbe dne 17. 2. 2020. 6. Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

7. Sodišče je tožbo vročilo tudi upravičenki A. A. in jo seznanilo, da je oseba, v katere pravice in na zakon oprte osebne koristi bi lahko posegla odločitev v predmetni zadevi, da pa lahko v postopek upravnega spora vstopi le, kolikor bo to izrecno izjavila. Upravičenka je z vlogo, ki jo je sodišče prejelo dne 24. 3. 2022, sporočila, da v postopek ne bo vstopila.

K točki I izreka:

8. Tožba je utemeljena.

9. Dejansko stanje zadeve med strankama ni sporno. Tožena stranka je upravičenki, ki je bila oškodovanka v kazenskem postopku, ki se je vodil pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. V K 6008/2017, s sklepom, št. Bpp 282/2019 z dne 30. 8. 2019, dodelila brezplačno pravno pomoč za sestavo in vložitev premoženjskopravnega zahtevka, in sicer od 11. 5. 2019 do zaključka kazenskega postopka na I. stopnji. Dne 31. 1. 2020 ji je nato s sklepom št. Bpp 646/2019 dodelila brezplačno pravno pomoč še za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v isti kazenski zadevi, in sicer od 10. 12. 2019 do zaključka kazenskega postopka na tej stopnji. Okrajno sodišče v Ljubljani je v tej kazenski zadevi sodbo razglasilo po opravljeni glavni obravnavi dne 11. 2. 2020, pisni odpravek sodbe pa je bil tožnici, kot pooblaščenki upravičenke, vročen dne 17. 2. 2020. V obeh zadevah brezplačne pravne pomoči je tožnica napotnici vrnila dne 3. 3. 2020, torej 15. dan po vročitvi sodbe. V zadevi št. Bpp 646/2019 je tožena stranka štela, da je napotnico oddala pravočasno in je njenemu zahtevku za povrnitev stroškov zastopanja ugodila, v predmetni zadevi pa štela, da je napotnico vrnila prepozno, ker je ni oddala v roku 15 dni od zaključka glavne obravnave in je zato njen zahtevek za povrnitev stroškov zavrgla.

10. Sodišče ugotavlja, da iz izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati razlogov, zakaj je tožena stranka štela, da bi morala tožnica napotnico vrniti v 15. dneh po razglasitvi sodbe in da je s tem dnem opravila storitev brezplačne pravne pomoči, četudi je bila upravičenki brezplačna pravna pomoč za sestavo in vložitev premoženjskopravnega zahtevka dodeljena do zaključka postopka na I. stopnji, kar pomeni do vročitve pisnega odpravka sodbe. Tožnica v tožbi izpostavlja, da je tožena stranka v zadevi št. Bpp 646/2019, ki se nanaša na brezplačno pravno pomoč upravičenki v isti kazenski zadevi in v kateri ji je bila, enako kot v predmetni zadevi, brezplačna pravna pomoč dodeljena do zaključka kazenskega postopka na I. stopnji, odločila drugače, in sicer da je štela, da je tožnica napotnico vrnila pravočasno, ker jo je vrnila 15. dan glede na datum, ko ji je bil vročen pisni odpravek sodbe. Zaradi opisanih pomanjkljivosti v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, sodišče na očitek tožnice, da je tožena stranka v dveh enakih zadevah sprejela dve različni odločitvi, ne more odgovoriti. Ne glede na to pa pojasnjuje, da različna presoja pravočasnosti vrnjenih napotnic, kljub temu, da se je izrek v obeh zadevah brezplačne pravne pomoči glasil enako, to je, da se ta dodeljuje za čas do zaključka kazenskega postopka na I. stopnji, še ne pomeni nujno tudi tega, da je bil zahtevani čas vrnitve napotnic v obeh primerih enak in da je že iz tega razloga zato odločitev tožene stranke nepravilna. V skladu s prvim odstavkom 40. členom ZBPP mora namreč izvajalec vrniti napotnico službi za brezplačno pravno pomoč v roku 15 dni od odpravljene storitve, kar pa ni nujno enako času, za katerega je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč. Tožena stranka razlogov, zakaj šteje, da je tožnica storitev opravila z dnem razglasitve sodbe in ne z dnem vročitve njenega pisnega odpravka, razen da se sklicuje na to zakonsko določbo ter da navaja, da je z razglasitvijo sodbe v kazenski zadevi tožnica opravila storitev po odločbi št. Bpp 282/2019 z dne 30. 8. 2019, ni pojasnila in zato pravilnosti njene odločitve o prepozni vrnitvi napotnice ni mogoče preizkusiti, s tem pa tudi ne odgovoriti na tožničine tožbene ugovore. Obrazložitev, ki ne omogoča preizkusa pravilnosti in zakonitosti sprejete odločitve, pa je bistvena kršitev določb upravnega postopka (7. točka tretjega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP) in razlog za odpravo izpodbijanega sklepa.

11. Na podlagi vsega navedenega je sodišče tožbi tožnice na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, v katerem mora ugotovljene nepravilnosti odpraviti. Sodišče je v zadevi odločilo, ne da bi izvedlo glavno obravnavo, saj je bilo že na podlagi izpodbijanega sklepa, upravnih spisov in tožbe očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijani sklep odpraviti, v postopku pa ni sodeloval stranski udeleženec, ki bi imel nasprotni interes (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Stranki postopka sta tudi soglašali, da sodišče odloči brez glavne obravnave na podlagi listinskih dokazov.

K točki II izreka:

12. Ker je sodišče tožbi tožnice ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, je tožnica po določbi 3. odstavka 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka. Te stroške je sodišče, skladno z določbo 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, odmerilo v pavšalnem znesku 15,00 EUR, glede na to, da je bila zadeva rešena na seji, tožnice pa ni zastopal odvetnik. Sodna taksa bo tožnici vrnjena po uradni dolžnosti.

13. Tožnica je sicer odvetnica in je predložila tudi pooblastilo, s katerim je sama sebe pooblastila za zastopanje v zadevi, vendar pa odvetnik, če v lastni zadevi sam nastopa kot tožnik ali toženec in za zastopanje ne pooblasti drugega odvetnika, nima pravice do povračila stroškov po Zakonu o odvetništvu (ZOdv) oziroma Odvetniški tarifi (OT) (prim.: sodbe Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 2733/2009, št. I Cpg 412/2013, št. II Cpg 505/2016).