Jedro

Izpodbijani sklep vsebuje razloge tako glede realne nevarnosti ponavljanja kaznivih dejanj, ki je takšna, da pomeni ogrožanje varnosti ljudi, kot tudi načela sorazmernosti.

Izrek

Zahteva zagovornika osumljenega D.M. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

I. Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani je s sklepom z dne 11.9.2006 zoper osumljenega D.M. iz pripornega razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP odredil pripor, ki teče od 9.9.2006 od 12.30 ure dalje. Senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je s sklepom z dne 13.9.2006 pritožbo osumljenčevega zagovornika zavrnil kot neutemeljeno.

II.Zoper navedeni pravnomočni sklep je osumljenčev zagovornik dne 18.9.2006 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti kot navaja iz razlogov po 2. in 3. točki 1. odstavka 420. člena ZKP. V zahtevi navaja, da sta tako sklep preiskovalnega sodnika kot sklep izvenobravnavnega senata nezakonita, ker sodišče ni izkazalo zakonskih znakov za odreditev pripora. Sklep je po mnenju vložnika nezadostno obrazložen, s čimer je sodišče kršilo določbo 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.

Vrhovni državni tožilec H.J. z Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije v odgovoru na zahtevo, podanem skladno z določbo 1. odstavka 423. člena ZKP dne 22.9.2006, predlaga zavrnitev zahteve.

III.Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

IV.Glede na vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti Vrhovno sodišče uvodoma poudarja:- da se pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti sodišče omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v zahtevi (1. odstavek 424. člena ZKP) in katere mora vložnik konkretizirati in jih ne le poimensko navesti.

V.1. Zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da zahtevo vlaga iz razlogov po 2. in 3. točki 1. odstavka 420. člena ZKP. Kršitev iz 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP (kršitev določb kazenskega postopka, če so te vplivale na zakonitost sodne odločbe) zagovornik v zahtevi ni konkretiziral niti z navedbo zakonskih določb, ki naj bi bile z izpodbijanim pravnomočnim sklepom prekršene. Zato sodišče glede na določbo 1. odstavka 424. člena ZKP takih posplošenih navedb o kršitvah zakona ni moglo preizkusiti. Navedbe v zahtevi, da ni zakonskih pogojev za odreditev pripora, je Vrhovno sodišče štelo kot uveljavljanje kršitev 1. odstavka 201. člena ZKP, ki pa po presoji Vrhovnega sodišča ni podana.

2. Pogoji za odreditev pripora so: da je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje; obstoj katerega izmed pripornih razlogov iz 1. do 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP in da je pripor neogibno potreben za potek kazenskega postopka ali varnost ljudi. Da bi ne bil podan utemeljen sum, da je osumljenec storil očitana mu kazniva dejanja velike tatvine in tatvine, vložnik v zahtevi za varstvo zakonitosti ne zatrjuje.

Sodišče je v izpodbijanem pravnomočnem sklepu o odreditvi pripora zoper osumljenca pravilno presodilo, da so navedeni razlogi za odreditev pripora podani in za takšno svojo presojo navedlo razumne razloge. Čeprav izpodbijani pravnomočni sklep ni sestavljen po točkah kot jih, ob sklicevanju na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. Up 11/98 z dne 10.7.2002, v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja zagovornik, Vrhovno sodišče ugotavlja, da sklep po vsebini vsebuje razloge tako glede realne nevarnosti ponavljanja kaznivih dejanj, ki je takšna, da pomeni ogrožanje varnosti ljudi, kot tudi načela sorazmernosti. Zato po presoji Vrhovnega sodišča v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljena bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ni podana.

3. Priporni razlog ponovitvene nevarnosti iz 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP je podan, če teža, način storitve in okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno in storilčeve osebne lastnosti, prejšnje življenje, okolje in razmere v katerih živi, ali kakšne druge posebne okoliščine kažejo na nevarnost, da bo ponovil kaznivo dejanje, dokončal poskušano kaznivo dejanje, ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi.

Sodišče je v izpodbijanem pravnomočnem sklepu navedlo razloge tako glede obstoja pripornega razloga ponovitvene nevarnosti s 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP, kot tudi o tem, za kaj je odreditev pripora zoper osumljenca neogibno potrebna za varnost ljudi in njihovega premoženja. Ob oceni teže kaznivih dejanj in načina storitve kaznivih dejanj velike tatvine, ko so osumljenci s sekiro vlomili v več počitniških hiš oziroma osebno vozilo, od koder so vzeli in si prilastili predmete, s prodajo katerih so dobili denar za nabavo droge (osumljenec je utemeljeno osumljen storitve šestih kaznivih dejanj zoper premoženje, storjenih v razmaku nekaj ur), je sodišče pravilno ocenilo tudi subjektivne okoliščine glede pripornega razloga ponovitvene nevarnosti pri osumljencu. Osumljenec je odvisnik od droge - heroina. Heroin dnevno uživa in kot izhaja iz njegovega zagovora pred preiskovalnim sodnikom, običajno dnevno uporabi 0,2 grama heroina. Je brez zaposlitve, brez lastnih sredstev za preživljanje in brez premoženja. Ravnanje osumljenca ob upoštevanju tudi njegove osebnosti, kar vse nakazuje, da je osumljenčevo seganje po tujem premoženju že način, na katerega si osumljenec sredstva za nakup droge, ki jo dnevno potrebuje, je sodišče v izpodbijanem pravnomočnem sklepu pravilno ocenilo kot realno nevarnost, da bi osumljenec, kolikor bi bil na prostosti, takšna kazniva dejanja ponovil, kljub temu da do sedaj še ni bil obsojen.

4. Uporaba načela sorazmernosti pomeni, da mora sodišče pred odreditvijo pripora presoditi, ali je pripor nujen (neogibno potreben) in ali je v razumnem sorazmerju s ciljem, to je z dobrino, ki naj se s posegom zavaruje.

Sodišče je v pravnomočnem sklepu ocenilo glede na težo in naravo osumljencu očitanih kaznivih dejanj in obširno opisanih osumljenčevih subjektivnih okoliščin in njegove osebnosti, da je zaradi zagotovitve varnosti ljudem njihovega premoženja, ki je bilo z dejanji osumljenca dne 8.9.2006 že ogroženo, pripor zoper osumljenca neogibno potreben. Pravilno je v izpodbijanem pravnomočnem sklepu ob presoji tudi osumljenčeve osebnosti in njegovega načina življenja presodilo, da je konkretna nevarnost, da bo osumljenec na škodo drugih ponovil kazniva dejanja zoper premoženje, da bi na ta način prišel do sredstev za nakup droge, tako velika in predstavlja tako visoko stopnjo ogrožanja varnosti ljudi in njihovega premoženja, da odtehta odreditev pripora kot posega v pravico osumljenca do svobode.

VI.Ker Vrhovno sodišče ni ugotovilo kršitev zakona, ki jih zahteva za varstvo zakonitosti uveljavlja, jo je kot neutemeljeno zavrnilo (425. člen ZKP).