Jedro

V primeru, ko dediči sklenejo dedni dogovor, taka sklenitev dednega dogovora in podpis tega smiselno vsebuje dedno izjavo o priznanju dedne pravice. Razveljavitev dednega dogovora, ki ima po sodni praksi značaj sodne poravnave je možno uveljavljati le v pravdi, če je bila podaja povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo ali pod vplivom zmote.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in potrdi sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi obsega zapuščine zapustnice in vrednosti te zapuščine , razglasilo za dediče na podlagi oporoke sedanjega pritožnika in druge poimenično naštete osebe, vsakega do 1/18 zapuščine, za dediča na podlagi zakona pa zapustniščinega moža Š.L. do 1/2 zapuščine. V izreku sklepa o dedovanju pa je zajelo tudi dedni dogovor, ki so ga sklenili oporočni dediči in zapustničin vdovec in s katerim so oporočni dediči zapustničinemu vdovcu v naravi prepustili določeno nepremično in premično premoženje v poravnavo njegovega nujnega deleža in "dela na posestvu". Ob upoštevanju tega dogovora o delitvi zapuščine je nato tudi odredilo ustrezne zemljiškoknjižne vpise.

Ta sklep o dedovanju s pravočasno vloženo pritožbo izpodbija oporočni dedič B.P., ki v skopi pritožbeni trditveni podlagi nakazuje na obstoj dedne nevrednosti pri zapustničinem vdovcu in ob smiselnem uveljavljanju pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava predlaga razveljavitev napadenega sklepa o dedovanju na pritožbeni stopnji in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Zapustničin vdovec Š.L.je po svoji pooblaščenki vložil tudi pritožbeni odgovor, ki pa v pritožbenem postopku zoper sklep ni upošteven (člen 381 Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s členom 163 Zakona o dedovanju - ZD).

Pritožba ni utemeljena.

Dedna nevrednost je sicer pojem, ki preprečuje zakonito oz. oporočno dedovanje določenim dedičem (vendar ne njihovim potomcem) na osnovi členov 126 in 127 Zakona o dedovanju. Na obstoj dedne nevrednosti mora sodišče praviloma paziti po uradni dolžnosti, razen če gre za primere, ko se je dedič pregrešil zoper dolžnost preživljanja zapustnika ali je opustil potrebno pomoč. Pritožbene trditve kažejo, da bi smiselno šlo ravno za uveljavljanje razloga opustitve potrebne pomoči zapustnici, ko pritožba zatrjuje grdo ravnanje zapustničinega vdovca z zapustnico, tudi z nakazovanjem na določeno fizično nasilje nad zapustnico. V ta namen se sicer pritožba sklicuje tudi na obstoj zdravstvene dokumentacije, vendar gotovo tega ni mogoče razumeti kot nakazovanje na poskus vzeti življenje zapustnici, saj bi v tem primeru šlo za inkriminirano ravnanje in bi moral v tej smeri biti tudi zapustničin vdovec obsojen v kazenskem postopku. Vse to kaže, da gre v bistvu za razlog, ki bi ga morali sodediči nasproti zapustničinemu vdovcu uveljavljati v zapuščinskem postopku sami, da bi ga lahko upoštevalo sodišče prve stopnje.

S tem, ko so v danem primeru sodediči zapustničinega vdovca, (tudi sedanji pritožnik) sklenili z njim dedni dogovor, s priznanjem pravice do določenega dela zapuščine v pokritje nujnega deleža zapustničinega vdovca in njegovega izločitvenega zahtevka iz zapuščine, taka sklenitev dednega dogovora in podpis tega smiselno vsebuje tudi dedno izjavo o priznanju dedne pravice zapustničinemu vdovcu. To pomeni, da pritožnik zavestno dedne nevrednosti zapustničinega vdovca na prvi stopnji v okviru podane dedne izjave ni uveljavljal, saj mu sicer dedne pravice ne bi priznaval. Zato pa ga po mnenju pritožbenega sodišča že vežejo učinki pravila nepreklicnost dedne izjave, posebno ko gre za zatrjevani razlog dedne nevrednosti, katerega uveljavljanje je v dispoziciji sodedičev. V smislu člena 138 Zakona o dedovanju to pomeni, da lahko dedič, ki je dal dedno izjavo, zahteva njeno razveljavitev, če je bila podaja povzročena s silo, grožnjo ali z zvijačo ali pod vplivom zmote in to v pravdi. Enako velja glede možne razveljavitve dednega dogovora, ki ima po sodni praksi značaj sodne poravnave.

V pritožbi uveljavljani ugovori tako ne morejo omajati pravilnosti izpodbijane odločitve. Pritožbi tako ni bilo mogoče ugoditi. Ko pritožbeno sodišče tudi uradno upoštevnih kršitev materialnega ali procesnega prava na osnovi preizkusa po drugem odstavku člena 365 Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s členom 163 ZD, ni našlo, je opravičeno pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep o dedovanju sodišča prve stopnje (člen 380 ZPP v zvezi s členom 163 ZD).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih pritožnik ni priglasil. Določbe ZPP je pritožbeno sodišče uporabilo kot pravna pravila.