Jedro

Pod pojem drugega tehtnega razloga iz 67. člena ZPP ni mogoče subsumirati zatrjevanega razmerja prijatelja tožnika z vpisničarko na izvršilnem oddelku pristojnega sodišča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem v ... je v teku pravdni postopek zaradi motenja posesti. Tožena stranka je 6. 6. 2011 predlagala prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ker ni podana objektivna nepristranskost sodišča v ... Tožnikov prijatelj A. A., ki je namestil kamper s prikolico tako, da je preprečil nadaljevanje gradbenih del s strani B. d. o. o., živi v zunajzakonski skupnosti z B. B., ki je kot vpisničarka na izvršilnem oddelku zaposlena na Okrajnem sodišču v ... Iz razlogov v sklepu P 28/2011, da škoda ni izkazana, je razvidna tudi očitna pristranskost sodnice C. C. 2. Predlog ni utemeljen.

3. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretni zadevi, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za takoimenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh, kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

4. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti zagotoviti večjo smotrnost postopka. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ pa zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. 5. Dojemanja vodenja postopka na Okrajnem sodišču v ... kot pristranskega po oceni Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ni mogoče subsumirati pod pojem drugega tehtnega razloga iz 67. člena ZPP. Institut prenosa krajevne pristojnosti ni namenjen zagotavljanju rednega izvajanja sodne oblasti, sojenju brez nepotrebnega odlašanja ali odpravi sodnih zaostankov. Vsaka trditev o nezakonitem ravnanju sodnih organov ne more imeti avtomatsko za posledico prenosa krajevne pristojnosti. Tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP bi sicer lahko bile okoliščine, ki vzbujajo objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča, vendar pa takšnih ravnanj sodišča tožnik ne zatrjuje. V primeru kršitev postopkovnih določb in zmotne uporabe materialnega prava imajo stranke na razpolago pravna sredstva po ZPP in stvarnopravnem zakoniku. Če obstaja dvom o nepristranskosti posameznega sodnika, je to razlog za njegovo izločitev (70. člen ZPP), ne pa za delegacijo krajevne pristojnosti.

6. Prav tako ni mogoče pod pojem drugega tehtnega razloga iz 67. člena ZPP subsumirati zatrjevanega razmerja prijatelja tožnika z vpisničarko na izvršilnem oddelku Okrajnega sodišča v .... Objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, namreč v konkretnem primeru po razumnih merilih ne more biti prizadeta, če bo v zadevi odločalo krajevno in stvarno pristojno sodišče. 7. Ker uveljavljanje okoliščin ne utemeljuje prenosa krajevne pristojnosti, je bilo treba predlog zavrniti.