Jedro

Okoliščina, da je razpravljajoča sodnica v zvezi s poškodovanjem njenega avtomobila izrazila sum, da bi bil lahko toženec tisti, ki je avtomobil poškodoval, ter podala predlog za pregon kaznivega dejanja, v povprečnem razumnem človeku nedvomno utemeljeno vzbuja močan dvom o njeni nepristranskosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo v zvezi s sklepom z 11. 4. 2014 je sodišče prve stopnje: I. zavrglo predlog za izločitev sodnice s 24. 6. 2013; II. ugotovilo, da so tožnice na podlagi priposestvovanja lastnice dela parcele št. 2826/0 k.o. X. (ID 000) in sicer tistega dela, ki poteka po celotni dolžini s sosednjima parcelama v obsegu in obliki, ki je na skici izvedenca geodetske stroke označen z mejniki in v izvedenčevem elaboratu za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru predviden kot novo nastala parcela z rezervirano parc. št. 2826/2 k.o. X. ter III. tožencu naložilo, da mora tožnicam povrniti 1.742,05 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper takšno sodbo se v dveh ločenih vlogah iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje toženec.

V pritožbi, ki jo je sestavil sam, meni, da je sodišče zagrešilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj so razlogi in zaključki v izpodbijani sodbi protispisni in med seboj izključujoči. Poudarja, da je toženec lastnik spornega dela nepremičnine, saj plačuje davek. Pojasnjuje, da je bila ograja med nepremičninami pravdnih strank postavljena nezakonito.

V nadaljevanju pritožbe pritožnik meni, da je sodišče napačno uporabilo določbo 286. člena ZPP, saj ni upoštevalo dokazov, ki jih toženec brez svoje krivde ni mogel navesti na prvem naroku glavne obravnave. Sodišče bi dokaze, ki jih je priložil pripravljalnima vlogama z 20. 6. 2013 in 4. 9. 2013, moralo upoštevati.

Toženec še navaja razloge, zaradi katerih meni, da bi morala biti sodnica, ki je izdala izpodbijano sodbo, izločena v smislu 6. točke 70. člena ZPP. Pojasnjuje, da jo je oče tožene stranke A. D. večkrat žalil z različnimi izrazi, da je vložil tožbo zoper njo, zaradi česar sodnica gotovo ne more odločati nepristransko. Sklepi predsednice sodišča in razpravljajoče sodnice, da se ne izloči, so zato napačni. Poleg tega pritožnik navaja, da je sodnica brez vsakršnih dokazov obtožila toženo stranko in njegovega očeta, da ju sumi, da sta ji poškodovala avto. Zoper toženca je podala prijavo na policijski postaji Z. tri dni preden je izdala izpodbijano sodbo. Tudi to je razlog, da sodnica ne bi smela soditi v obravnavani zadevi.

V pritožbi, ki jo je sestavil odvetnik, pa tožena stranka navaja, da se sodba glasi na M. P., ki je umrl in zato nima pravne in poslovne sposobnosti. V uvodu sodbe so navedene dedinje, v izreku pa o njihovem tožbenem zahtevku ni odločeno, zato se ne ve kateri del tožbenega zahtevka se nanaša na katero osebo.

3. Pritožba je bila vročena tožnicam, ki nanjo niso odgovorile.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Toženec v pritožbi uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 6. točko prvega odstavka 70. člena ZPP. Trdi, da je razpravljajoča sodnica podala predlog za pregon kaznivega dejanja zoper toženca. Višje sodišče je sodišče prve stopnje pozvalo, naj v smislu tretjega odstavka 346. člena ZPP poda poročilo o kršitvah določb postopka. Sodišče prve stopnje je višjemu sodišču posredovalo kazensko ovadbo zoper neznanega storilca s 1. 10. 2013. V vlogi, ki jo je toženec podal potem, ko mu je sodišče prve stopnje vročilo pojasnilo o kršitvah v smislu 346.a člena ZPP, pa je ta pojasnil, da je sodnica nedvomno izrazila sum, da ji je škodo na avtomobilu povzročil prav toženec oziroma družina D., zaradi česar je bil toženec zaslišan v predkazenskem postopku. V zvezi s tem toženec sodišču druge stopnje predlaga, naj vpogleda v spis D 2592479/K1437048/2013 (3E697-68), ki se nahaja na Okrožnem državnem tožilstvu, Zunanji oddelek Domžale.

6. Višje sodišče je citirani spis oziroma spis Ktn 1679/13 Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, Zunanji oddelek v Domžalah pridobilo in ugotovilo, da je razpravljajoča sodnica 20. 9. 2013 podala predlog za pregon kaznivega dejanja, dan prej pa policistu povedala, da bi bil možni storilec tega dejanja eden izmed članov družine D. iz Z., zoper katere vodi več pravdnih postopkov.

7. V skladu z določbo 6. točke 70. člena ZPP sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Gre za okoliščine, ki pri človeku ob razumnem upoštevanju okoliščin primera lahko ustvarijo upravičen dvom v pristranskost sodnika. Običajno so to okoliščine osebne narave, ki kažejo na določene (izvensodne) povezave sodnika s predmetom spora ali s stranko, kot so npr. prijateljstvo, sovraštvo, oddaljenejše sorodstvo. Ali je podana sodnikova pristranskost se ugotavlja po tako imenovanem objektivnem testu. Ni treba izkazovati, da je sodnik dejansko pristranski, ampak zadošča izkaz okoliščin, ki vzbujajo dvom v nepristranskost po kriterijih razumnega človeka. Gre torej za presojo, ali je na strani sodnika podana kakšna okoliščina, ki pri razumnem človeku lahko ustvari dom v njegovo nepristranskost. Zgoraj opisane okoliščine, torej to, da je sodnica v zvezi s poškodovanjem njenega avtomobila izrazila sum, da bi bil lahko toženec tisti, ki je avtomobil poškodoval ter podala predlog za pregon kaznivega dejanja, je nedvomno okoliščina, ki v povprečnem razumnem človeku vzbuja močan dvom o njeni nepristranskosti.

8. Ugotovitve višjega sodišča v postopku, opravljenem po tretjem odstavku 346. člena ZPP, so torej takšne, da dajejo podlago za zaključek, da je ogrožen vtis nepristranskosti sodišča. Ko je prišlo do dogodkov v zvezi s poškodovanjem avtomobila oz. ko je podala predlog za pregon kaznivega dejanja, bi razpravljajoča sodnica morala ravnati po določbi drugega odstavka 71. člena ZPP. Ker ni ravnala tako, je podana kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 71. člena ZPP in 6. točko 70. člena ZPP. Višje sodišče je zato v skladu z določbo prvega odstavka 354. člena pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje pred novim sodnikom (356. člen ZPP). Višje sodišče pa hkrati opozarja, da sta procesni dejanji, ki jih zajema bistvena kršitev določb pravdnega postopka in jih je bilo treba razveljaviti le: narok za glavno obravnavo 20. 9. 2013 in izdana sodba. V ponovljenem postopku bo torej sodišče moralo ponovno opraviti zadnji narok in izdati sodbo.

9. Ostale pritožbene navedbe - tiste, ki se nanašajo na predloge za izločitev in tiste, ki se nanašajo na očitano kršitev 286. člena ZPP ter ostali očitki procesnih kršitev, namreč niso utemeljeni. V zvezi s temi višje sodišče pritožniku (ker ne gre za nosilne razloge odločitve) le kratko odgovarja: - Z izpodbijano sodbo ni bilo odločeno o tožbenem zahtevku neobstoječe stranke, ampak o zahtevku dedinj pokojnega M. P., kar iz izpodbijane sodbe jasno izhaja in kar je skladno z določbama 1. točke 1. odstavka 205. člena in 1. odstavka 208. člena ZPP.

- Okoliščine, da stranka blati sodnika, da vlaga tožbe zoper njega in sproža druge postopke zoper sodnika, praviloma niso razlogi, ki bi terjali izločitev sodnika. Že zato ne, ker ravnanje stranke (za razliko od ravnanja sodnika) praviloma ni nekaj, kar bi lahko vzbujalo dvom v sodnikovo nepristranskost. Sodnik mora vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (prvi odstavek 2. člena Zakona o sodniški službi). Sposoben mora biti za objektivno odločanje v vseh sporih, čeprav je pri svojem delu deležen (strokovne) kritike. Strankina vložitev tožbe, podobno kot vložitev ovadbe zoper sodnika (kar sodi v fazo predkazenskega postopka, ko zgolj predlagatelj oziroma ovaditelj opravi presojo, da naj bi bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti), ne more predstavljati utemeljenega razloga za izločitev sodnika; drugačna razlaga bi omogočala izigravanje tega instituta. Do 19. 9. 2013 torej ni bilo razlogov za izločitev sodnice in so sklepi predsednice sodišča o tem vprašanju pravilni; posledično pa dotlej opravljena procesna dejanja, niso obremenjena z očitano kršitvijo določb pravdnega postopka.

- V izpodbijani sodbi zavzeta stališča sodišča prve stopnje do pravočasnosti vloge z 20. 6. 2013 in v njej predloženih dokazov so pravilna in skladna z določbo 286. člena ZPP.

Ostale pritožbene navedbe za odločitev niso bistvenega pomena in ne terjajo odgovora pritožbenega sodišča (1. odstavek 360. člena ZPP).

10. Razveljavitev odločitve o stroških pravdnega postopka je posledica razveljavitve sodbe.