Jedro

Da s Pogodbo dogovorjena dela (tesarska in krovska dela) niso bila ustrezno opravljena, toženka ne zatrjuje. Če je s podjemno pogodbo dogovorjeno delo izvršeno po določilih pogodbe, ga je naročnik dolžan prevzeti in plačati, kot je bilo dogovorjeno (641. in prvi odstavek 642. člena OZ).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki (toženka) naložilo plačilo 583,21 EUR s pripadki in 691,56 EUR stroškov postopka tožeče stranke (tožnik).

2. Laično pritožbo je vložila toženka. Meni, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo in storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Po pogodbi je za sojenje pristojno sodišče v Ljubljani in ne v Grosupljem. Sodba je v nasprotju sama s sabo. 67. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ) govori o vzdrževanju stvari za doseganje svojega namena, šlo pa je za odstranitev strelovoda, zato je prišlo do zmanjšanja funkcionalnosti objekta in ne njegove ohranitve. Nelogično je, da je odstranitev strelovoda ločen posel; gre za samoumeven del osnovnega posla zamenjave strehe. Če gre za ločen posel, pa ne more iti za posel rednega upravljanja, ker je v resnici šlo za odstranitev stvari in tudi ne more biti govora o nujnosti odstranitve zaradi neposredno grozeče nevarnosti. Če je šlo za ločen posel rednega upravljanja, bi ji morala biti omogočena pravica iz prvega odstavka 67. člena SPZ, pa se o poslu niti ni imela možnosti izreči. Odločilno dejstvo o več kot 50 % večini etažnih lastnikov ne temelji na zaslišanju zadostnega odstotka kapitala. Dejstvo, da gre za ponudbo na ključ, je jasno iz same vsebine pogodbe in je za vsakršno spremembo cene potreben aneks. Obračun po dejanskih merah vključuje razumno odstopanje od začetnih izmer, odstranitev strelevoda pa ne more pomeniti odstopanja od dejanskih izmer. Sodišče je zavrnilo dokazne predloge glede tega, ali je strelovod sploh bil dotrajan, čeprav je to ključen pogoj, da lahko govorimo o rednem upravljanju (odstranitev funkcionalnega strelovoda ne more biti redno upravljanje). Razumno, utemeljeno, z zadostno mero truda in konzervativno je ocenila škodo, ki je nastala z ravnanjem tožnika. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in tožbeni zahtevek zavrne ali pa zadevo vrne v ponovno sojenje drugemu sodniku.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Skladno z določili 22. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodišče o krajevni pristojnosti po uradni dolžnosti odloča le v primeru izključne krajevne pristojnosti nekega sodišča, sicer pa le na ugovor tožene stranke, ki ga lahko poda najkasneje v odgovoru na tožbo. Ker ne gre za zadevo, za katero bi bila za sojenje predpisana izključna krajevna pristojnost, toženka pa ugovora krajevne pristojnosti vse do pritožbe ni podala, sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, da bi se izreklo za krajevno nepristojno za sojenje v tej zadevi.

6. Gre za spor majhne vrednosti (smv), saj vtoževani znesek ne presega 2.000 EUR (prvi odstavek 443. člena ZPP). V postopkih v smv sta poudarjeni načeli pospešitve in ekonomičnosti postopka, načelo materialne resnice pa je omejeno, kar se med drugim odraža v tem, da prvostopenjske sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi kršitev postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP (relativne bistvene kršitve določb postopka). Pritožbeno sodišče zato upošteva na prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje. Ugotavlja, da je glede na ugotovljeno dejansko stanje izpodbijana odločitev materialnopravno pravilna, čeprav deloma iz drugih razlogov kot jih je navedlo sodišče prve stopnje.

7. Pravdni stranki sta na podlagi ponudbe tožnika sklenili pogodbo o izvedbi del št. 4/2021 (Pogodba), s katero se je tožnik zavezal izvesti tesarska in krovska dela na večstanovanjski hiši, v kateri je toženka ena od štirih etažnih lastnikov in ima na skupnih delih stavbe - strehi 1/4 solastninski delež. Gre za podjemno pogodbo (619. člen Obligacijskega zakonika - OZ). Čeprav so bila s Pogodbo dogovorjena tesarska in krovska dela izvedena, toženka izstavljenega računa ni v celoti plačala, pač pa ga je reklamirala z navedbami: 1.) da za 87,70 EUR presega s pogodbo dogovorjeno ceno in 2.) da ji je nastala škoda, ker je tožnik s strehe odstranil strelovod in bo morala za dobavo, montažo in preizkus novega strelovoda plačati 495,51 EUR. Navedena zneska je pri plačilu računa odštela.

8. Da s Pogodbo dogovorjena dela (tesarska in krovska dela) niso bila ustrezno opravljena, toženka ne zatrjuje. Če je s podjemno pogodbo dogovorjeno delo izvršeno po določilih pogodbe, ga je naročnik dolžan prevzeti in plačati, kot je bilo dogovorjeno (641. in prvi odstavek 642. člena OZ). V ponudbi, ki je sestavni del Pogodbe, je določena fiksna cena na enoto, obračuna pa se po dejanskih izmerah na objektu. Dejanskim izmeram toženka ne ugovarja. Sodišče prve stopnje je o tem ugovoru toženke navedlo pravilne in popolne razloge v točkah 8. in 9. izpodbijane sodbe. Nepravilno je stališče toženke, da je šlo za ponudbo na ključ. Jasno je zapisan dogovor, da se končni obračun izdela po dejanskih izmerah na objektu. Glede na to so pritožbene navedbe o pričakovanem odstopanju od začetnih mer nerelevantne.

9. Pravilno pa je stališče pritožbe, da odstranitve strelovoda ni mogoče obravnavati kot ločen posel. Tožnik se je s Pogodbo zavezal zamenjati dotrajano ostrešje in streho, na kateri je bil strelovod. Jasno je, da je treba strelovod ob menjavi strehe odstraniti in ga nato namontirati nazaj na novo streho. Dejstvo je, da soglasja toženke za odstranitev strelovoda tožnik ni pridobil. Materialnopravno zmotno je sklicevanje sodišča prve stopnje na 67. člen SPZ. Določila tega člena urejajo razmerja med solastniki pri upravljanju s solastno stvarjo, ne pa razmerja med naročnikom in podjemnikom. Glede na ugotovljene okoliščine konkretnega primera pa je izpodbijana odločitev kljub temu pravilna.

10. S trditvami, da jo je tožnik s tem, ko je odstranil strelovod, oškodoval, toženka uveljavlja pogodbeno odškodninsko odgovornost (drugi odstavek 239. člena OZ). Trditveno in dokazno breme o obstoju predpostavk poslovne odškodninske odgovornosti je, kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje v 12. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, na toženki. Ena od predpostavk poslovne odškodninske odgovornosti je nastanek škode. Višje sodišče ugotavlja, da škode toženki ni uspelo dokazati. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je bil strelovod zanič - polomljen in zarjevel, da je nevarno imeti tak strelovod na strehi (zato so se ostali etažni lastniki strinjali, naj ga podjemnik odpelje). Pritožbena graja neizvedbe dokazov glede dotrajanosti strelovoda je zgolj pavšalna: toženka ne navede katerega, z njene strani predlaganega dokaza, ki bi lahko ovrgel ugotovitve o dotrajanost strelovoda, sodišče ni izvedlo. Nekonkretizirano grajanje pa za uspeh s pritožbo ne zadostuje. Stališče, da ni pomembno ali je bil strelovod dotrajan, je sicer zmotno, a na pravilnost izpodbijane sodbe ne vpliva, saj je sodišče (pred zapisom tega stališča) ugotovilo, da je bil strelovod neuporaben. Odstranitev neuporabne stvari pa škode ne povzroči. 11. Ker toženka, na kateri je trditveno in dokazno breme, ni dokazala ene od predpostavk poslovne odškodninske odgovornosti, je izpodbijana odločitev materialnopravno pravilna. Tudi nobene uradoma upoštevne procesne kršitve, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, ni. Višje sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

12. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP. Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi stroške pritožbenega postopka.