Jedro

Pritožbene navedbe v celoti pomenijo dobesedno ponavljanje navedb iz ugovora tožene stranke zoper plačilni nalog, na katere je prvostopenjsko sodišče jasno in obrazloženo odgovorilo. Pritožbeno sodišče se v izogib ponavljanju na takšno obrazložitev v celoti sklicuje in dodaja, da višina takse s količnikom 1,0 pri vrednosti spornega predmeta do 40.000,00 EUR po tabeli iz 16. člena ZST-1 znaša 291,00 EUR že od novele ZST-1B dalje (10. 8. 2013). Pred tem pa je višina takse s količnikom 1 pri tem spornem predmetu znašala 265,00 EUR, zato vse kaže, da se je tožena stranka sklicevala na neveljavni ZST-1, ki je veljal le do 9. 8. 2013 (do uveljavitve novele ZST-1B), zato za obravnavano zadevo ne pride v poštev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tožene stranke z dne 23. 8. 2018 zoper nalog za plačilo sodne takse VII Pg 2008/2017 z dne 13. 7. 2018. 2. Zoper sklep sodišča prve stopnje je pravočasno vložila pritožbo tožena stranka. Uveljavljala je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava iz 3. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Pritožbenemu sodišču je smiselno predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru zoper plačilni nalog ugodi ter odloči, da je tožena stranka za pritožbo dolžna plačati sodno takso v višini 795,00 EUR. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje dne 8. 5. 2018 izdalo sodbo zoper katero je tožena stranka 11. 7. 2018 vložila pritožbo. Ker je treba za pritožbo plačati sodno takso (prvi odstavek 105a. člena ZPP), je sodišče prve stopnje 13. 7. 2018 izdalo plačilni nalog, s katerim je toženi stranki odmerilo sodno takso za pritožbo in sicer po tarifni številki 1121 ZST-1 v znesku 873,00 EUR.

5. Tožena stranka je 23. 8. 2018 zoper plačilni nalog vložila ugovor in sicer iz razloga nepravilno odmerjene sodne takse. Navajala je, da bi ji moralo sodišče prve stopnje glede na vrednost spornega predmeta in 16. člen ZST-1 odmeriti sodno takso v znesku 795,00 EUR.

6. Na navedene očitke je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odgovorilo. Pojasnilo je, da na podlagi spornega predmeta (36.014,40 EUR), višina takse s količnikom 1,0 po tabeli iz 16. člena ZST-1 (priloga 1 ZST-1) znaša 291,00 EUR, na podlagi tarifne številke 1121 pa znaša količnik za pritožbeni postopek 3, kar v konkretnem primeru znese 873,00 EUR (291,00 EUR x 3).

7. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje upoštevaje, da iz priloge 1 ZST-1 izhaja, da znaša taksa s količnikom 1,0 pri vrednosti spornega predmeta do 40.000,00 EUR 291,00 EUR (16. člen ZST-1), pravilno odmerilo sodno takso za pritožbo zoper sodbo. Pritožbene navedbe v celoti pomenijo dobesedno ponavljanje navedb iz ugovora tožene stranke zoper plačilni nalog, na katere je prvostopenjsko sodišče jasno in obrazloženo odgovorilo. Pritožbeno sodišče se v izogib ponavljanju na takšno obrazložitev v celoti sklicuje in dodaja, da višina takse s količnikom 1,0 pri vrednosti spornega predmeta do 40.000,00 EUR po tabeli iz 16. člena ZST-1 znaša 291,00 EUR že od novele ZST-1B dalje (10. 8. 2013). Pred tem pa je višina takse s količnikom 1 pri tem spornem predmetu znašala 265,00 EUR, zato vse kaže, da se je tožena stranka sklicevala na neveljavni ZST-1, ki je veljal le do 9. 8. 2013 (do uveljavitve novele ZST-1B), zato za obravnavano zadevo ne pride v poštev.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).