Jedro

Sporna delna odločba je že bila zemljiškoknjižno izvršena in so nepremičnine že prešle v last denacionalizacijskega upravičenca. Ničnostni razlog iz 3. točke prvega odstavka 279. člena ZUP glede na to, da je bila denacionalizacijska odločba pravno in dejansko že izvršena, torej ni podan.

Tudi očitna kršitev materialnega zakona ne predstavlja zakonskega razloga za izrek ničnosti, če taka kršitev v materialnem zakonu ni izrecno določena kot razlog za ničnost. Ker ZDen kot materialni predpis ne določa, da je nepravilno ugotovljeno dejansko stanje lahko morebiti razlog za izrek ničnosti upravnega akta, bi lahko tožeča stranka takšne ugovore, ki se smiselno nanašajo na nemožnost vrnitve parcelnih številk 318/6 in 585/23 k.o. … (19. in 32. člen ZDen), uveljavljala samo v denacionalizacijskem postopku.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano prvostopenjsko odločbo je upravni organ odločil, da se zavrne predlog Občine Prebold (tožeče stranke v tem sporu) za izrek ničnosti za odločbo tukajšnjega upravnega organa, številka 362-70/92 (0580) z dne 14. 11. 2011. V obrazložitvi navaja, da je dne 20. 11. 2013 Občina Prebold podala predlog, da upravni organ izreče prej navedeno delno odločbo za nično iz ničnostnih razlogov po 3. oziroma 6. točki prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ker so obstoječe ovire za vračanje v naravi in mora odločitev glede teh nepremičnin zajemati samo vrnitev v obliki odškodnine.

2. Upravni organ razlaga, da predlagateljica uveljavlja ničnostni razlog iz 3. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, da je izdana delna odločba neizvedljiva, hkrati pa v obrazložitvi predloga ne navede, v kakšnem smislu odločba ni izvedljiva. V izreku navedena delna odločba je postala v celoti pravnomočna in je že izvedena v zemljiški knjigi, tako da so vse nepremičnine, o katerih je bilo z njo odločeno, prešle v zemljiškoknjižno last upravičenca A.A. Če zemljiška knjiga ugotovi, da vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnomočne odločbe o denacionalizaciji ni dovoljena, to stori s sklepom o zavrnitvi vpisa, ki je obrazložen tako, da vpis ni dovoljen. To pomeni, da postopek denacionalizacije ni bil pravnomočno končan in mora upravni organ izdati novo odločbo o denacionalizaciji, za kar pa ne gre v navedenem primeru.

3. Nadaljnji razlog za izrek ničnosti delne odločbe temelji na 6. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, torej gre za takšno nepravilnost, ki je po kakšni zakonski določbi razlog za ničnost. V tem primeru je to Zakon o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen). V času odločanja te nepremičnine niso bile v lasti fizičnih oseb, niti niso imele pravno izkazanega statusa javnega dobra, pa tudi niso bile pozidano stavbno zemljišča, kot to trdi v predlogu predlagateljica, torej ni šlo z zakonom določene ovire za njihovo vračilo v naravi. Tudi sicer bi šlo za takšno kršitev določb materialnega predpisa (ZDen), ki pa jo mora nezadovoljna stranka s pravnimi sredstvi uveljavljati tekom ugotovitvenega upravnega postopka.

4. Tožena stranka z drugostopenjsko odločbo potrjuje odločitev prvostopenjskega organa in v obrazložitvi navaja pritožbena navajanja, ki se nanašajo na parceli v k.o. … številka 318/6, ker gre za javno dobro in številka 585/23, ki je zajeta v območje kot nezazidano stavbno zemljišče. V zvezi s pritožbeno navedbo, ki se navezuje na 19. člen ZDen, pojasnjuje, da se za obstoj ovir za vračanje nepremičnin v naravi po tej zakonski določbi presoja opravi po stanju v času vračanja nepremičnin (sodba I U 1225/2011 z dne 27. 6. 2012). Dodaja še, da (pri)tožnica apelira na 32. člen ZDen, vendar pa denacionalizacijskemu upravičencu A.A. niso bila podržavljena nezazidana stavbna zemljišča, glede katerih postopanje določa navedena zakonska določba.

5. Tožeča stranka v tožbi smiselno uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. V uvodu navaja izdano delno denacionalizacijsko odločbo, ki se nanaša na vrnitev nepremičnin upravičencu A.A. na določenih nepremičninah v last in posest parcelne številke 318/6, 572/96, 572/46, 585/45, 585/46 in 585/49 vse k.o. ..., ter v določenem deležu na parcelni številki 585/23 iste k.o. 6. Iz javno dostopnih podatkov izhaja, da je za parcelno številko 318/6 podana zakonsko določena ovira glede vračanja premoženja v naravi po določbi 3. točke 19. člena ZDen. Gre za parcelo, za katero je bilo v postopku določitve funkcionalnega zemljišča Domu B. iz leta 1998 ugotovljeno, da gre za javno dobro. To je razvidno iz sklepa Upravne enote Žalec z dne 10. 8. 1998, v katerem je v obrazložitvi navedena ugotovitev organa, da je vsaj del obravnavane parcele opredeljen kot javno dobro. Ta nepremičnina tako ne more biti predmet vračila v naravi, ampak v obliki odškodnine. Podana je tudi zakonska ovira za vračilo v naravi iz prvega odstavka 32. člena ZDen. Parcela 585/23 je zajeta v območje, kjer so zemljišča opredeljena kot nezazidana stavbna zemljišča, ki pa so bila izločena zaradi uresničitve prostorskega izvedbenega načrta, ter kot taka ob uveljavitvi tega zakona že oddana za gradnjo. Skupščina Občine Žalec je s prostorskimi planskimi akti obravnavano območje „...“ opredelila kot območje stanovanjskih površin ter v ta namen uredila tudi vse komunalne, prometne in druge arhitekturne zadeve skladno z zazidalnimi načrti, datiranimi vse iz leta 1977. To je razvidno tudi iz priloženega Odloka Skupščine Občine Žalec o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske „...“ v Preboldu z dne 20. 11. 1978. Da je šlo za opredelitev zemljišč skladno z določili prvega odstavka 32. člena ZDen, je razvidno iz javnih pozivov za zbiranje ponudb z dne 18. 5. 2005 in 24. 5. 2005, ki sta bila podlaga vsem nadaljnjim aktivnostim prodaje zemljišč na tem območju.

7. Upravni organ bi moral z delno odločbo ob upoštevanju vseh pravnih in dejanskih okoliščin odločiti tako, da bi zahtevo za vrnitev nepremičnega premoženja v naravi zavrnil kot neutemeljeno oziroma bi odločil z določitvijo odškodnine. Ker tega ni naredil, je tako delna odločba z dne 14. 11. 2011 nična, ker se sploh ne bi smela izvršiti oziroma so v njej takšne nepravilnosti, ki so po samem zakonu razlog za ničnost. Iz navedenega izhaja, da gre za neupoštevanje vseh potrebnih relevantnih okoliščin ter iz razloga nepopolne oziroma nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, kot to izhaja iz priloženega plana Občine Prebold (Ureditvena območja drugih naselij) iz leta 2004, posledično tudi za nepravilno odločitev prvostopenjskega organa. V dokaz navaja podatke, ki bi jih tožena stranka morala po uradni dolžnosti pribaviti in upoštevati pri odločanju: Sklep Upravne enote Žalec z dne 10. 8. 1998, Odlok skupščine Občine Žalec z dne 20. 11. 1978, Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Prebold (plan iz leta 2004, objava v Uradnem listu 58/2004 z dne 28. 5. 2004) in Javni poziv za zbiranje ponudb z dne 18. 5. 2005 in 24. 5. 2005. Zaradi nastale škode, ki je tožeči stranki nastala zaradi nezakonitih ravnanj upravnega organa, tožeča stranka predlaga postavitev izvedenca gradbene in urbanistične stroke.

8. Tožeča stranka predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi in se tako spremeni, da se predlogu tožeče stranke za izrek ničnosti v celoti ugodi in se delna odločba številka 362-70/92 (0580) z dne 14. 11. 2011 izreče za nično oziroma, da se izpodbijana odločba odpravi in vrne zadeva upravnemu organu v ponoven postopek in podredno, da se ugotovi, da je izpodbijana odločba nezakonita in je zaradi tega tožeča stranka upravičena do povrnitve škode. Predlaga tudi povrnitev vseh stroškov postopka, ki jih v stroškovniku določno navaja.

9. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri dejanskih in pravnih razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

10. Tožba ni utemeljena.

11. Ničnost odločbe, katero uveljavlja tožeča stranka v tem postopku, je izredno pravno sredstvo, s katerim je mogoče poseči v pravnomočno odločbo, vendar le, če so za to podani taksativno našteti ničnostni razlogi v 279. členu ZUP. V obravnavanem primeru tožeča stranka uveljavlja ničnosti razlog iz 3. in 6. točke prvega odstavka tega člena. Po določbi 3. točke prvega odstavka tega člena se za nično izreče odločba, ki je sploh ni mogoče izvršiti. Po določbi 6. točke prvega odstavka istega člena se za nično izreče odločba, v kateri je taka nepravilnost, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost. 12. Glede 3. točke prvega odstavka 279. člena ZUP tožeča stranka navaja, da se denacionalizacijska delna odločba z dne 14. 11. 2011 ne more izvršiti, ker za njeno vračilo v naravi obstojajo ovire. Pri parcelni številki 318/6 k.o. … gre potrditvah tožeče stranke za del funkcionalnega zemljišča Doma B. (javno dobro), pri parcelni številki 585/23 k.o. … pa za nezazidano stavbno zemljišče, zato odločbe ni mogoče izvršiti.

13. Po prej navedeni zakonski določbi gre za objektivno (ne subjektivno) neizvršljivost odločbe, ki pa je lahko pravna ali dejanska. Iz upravnega spisa in navedb obeh upravnih organov izhaja med strankama postopka nesporno dejstvo, da je bila sporna delna odločba zemljiškoknjižno izvršena in so nepremičnine že prešle v last denacionalizacijskega upravičenca. Navedeni ničnostni razlog, glede na to, da je bila denacionalizacijska odločba pravno in dejansko že izvršena, torej ni podan.

14. Kot prej navedeno, se po 6. točki prvega odstavka 279. člena ZUP za nično izreče odločba, v kateri je taka nepravilnost, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost. Po presoji sodišča je pravilen zaključek obeh upravnih organov, da tudi ta ničnostni razlog ni izkazan. Ugovori, s katerimi se izpodbija napačno ugotovljeno dejansko stanje (da gre za del funkcionalnega zemljišče - javno dobro in nezazidano stavbno zemljišče), ki jih ponavlja tožeča stranka tudi v tožbi, ne predstavljajo razloga za izrek ničnosti denacionalizacijske delne odločbe, po navedeni zakonski določbi in jih sodišče zavrača kot neutemeljene iz istih razlogov, kot sta to storila že oba upravna organa (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Iz upravnosodne prakse namreč izhaja, da tudi očitna kršitev materialnega zakona ne predstavlja zakonskega razloga za izrek ničnosti, če taka kršitev v materialnem zakonu ni izrecno določena kot razlog za ničnost. Ker ZDen kot materialni predpis ne določa, da je nepravilno ugotovljeno dejansko stanje lahko morebiti razlog za izrek ničnosti upravnega akta, bi lahko tožeča stranka takšne ugovore, ki se smiselno nanašajo na nemožnost vrnitve parcelnih številk 318/6 in 585/23 k.o. … (19. in 32. člen ZDen), uveljavljala samo v denacionalizacijskem postopku.

15. Sodišče je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo odločbe pravilen in je izpodbijani akt na zakonu utemeljen.

16. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.