Jedro

Odločilno v tej zadevi je, da sodišče prve stopnje ni sprejelo vsebinske odločitve. Ker določba 40. člena ZNP-1 ne ureja procesne situacije, ko se nepravdni postopek zaključi brez vsebinske odločitve, kadar pride pred tem do (domnevanega) umika predloga, je treba o stroških nepravdnega postopka odločiti ob smiselni uporabi prvega odstavka 158. člena ZPP.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Prva nasprotna udeleženka krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlagatelju naložilo, da prvi nasprotni udeleženki v roku 15 dni povrne 635,57 EUR stroškov postopka.

2.Predlagatelj, ki sklep izpodbija zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, trdi, da bi moral vsak udeleženec postopka kriti svoje stroške. Imenovanje izvedenca ni bilo potrebno, saj so vrednosti parcel enake. Takšen je bil tudi odgovor prve nasprotne udeleženke na poziv sodišča. Predlagatelj je sledil njenemu stališču in predlagal sklenitev sodne poravnave. Kasneje je prva nasprotna udeleženka zavrnila podpis osnutka sodne poravnave in izrazila nestrinjanje z nadaljevanjem postopka na podlagi sklepa o imenovanju izvedenca. Do zapletov v postopku in posledičnih dodatnih stroškov je prišlo zaradi spremenjenih stališč prve nasprotne udeleženke.

3.Prva nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V nepravdnem postopku praviloma vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (1. odstavek 40. člena ZNP-11). Izjemoma ima udeleženec v nepravdnem postopku pravico zahtevati povrnitev stroškov, in sicer kadar so ti nastali po krivdi drugega udeleženca ali po naključju, ki se je primerilo drugemu udeležencu (5. odstavek 40. člena ZNP-1). Obe pravili veljata v primeru, ko se nepravdni postopek zaključi z vsebinsko odločitvijo. Izpodbijana odločitev, da je predlagatelj dolžan prvi nasprotni udeleženki povrniti stroške postopka, je pravilna, vendar, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, napačno oprta na krivdno načelo iz petega odstavka 40. člena ZNP-1.

6.Po podatkih v spisu je sodišče prve stopnje na podlagi ocene, da je treba v postopek pritegniti izvedenca gradbene stroke, predlagatelja s sklepom z dne 28. 3. 2024 pozvalo, da v 30 dneh založi predujem za izvedenca gradbene stroke (sočasno je imenovalo izvedenca, ki naj bi z delom začel po plačilu predujma). Sodišče prve stopnje se je na poziv predlagatelja (z dne 11. 4. 2024), da naj sklep razveljavi, ker ni razlogov za imenovanje izvedenca (saj solastniki soglašajo z vrednostjo nepremičnin), odzvalo s pojasnilom, da sklepa ne bo razveljavilo (dopis z dne 20. 5. 2024), oziroma da bo v primeru neuspešnega poskusa sklenitve sodne poravnave ravnalo skladno s sklepom z dne 28. 3. 2024 (dopis z dne 30. 5. 2024). Predlagatelj je v dopisu z dne 24. 6. 2024 opozoril na spremenjeno stališče prve nasprotne udeleženke (v dopisu z dne 18. 3. 2024 je navedla, da ni potrebe po imenovanju izvedenca gradbene stroke, v dopisu z dne 18. 6. 2024 pa ni soglašala z nadaljevanjem postopka na podlagi sklepa z dne 28. 3. 2024) ter ponovno predlagal razveljavitev sklepa z dne 28. 3. 2024. Sodišče prve stopnje je 13. 8. 2024 izdalo sklep o ustavitvi postopka, s pravno podlago v prvem odstavku 41. člena ZNP-12. V razlogih sklepa je kronološko povzelo, - da je bilo predlagatelju naloženo plačilo predujma za stroške izvedenca gradbene stroke, ki bi ocenil vrednost solastnih nepremičnin3, - da predlagatelj predujma ni plačal, - da je bil poskus sklenitve sodne poravnave neuspešen, in - da je prva nasprotna udeleženka predlagala ustavitev postopka zaradi neplačila predujma.

7.Odločilno v tej zadevi je, da sodišče prve stopnje ni sprejelo vsebinske odločitve. Ker določba 40. člena ZNP-1 ne ureja procesne situacije, ko se nepravdni postopek zaključi brez vsebinske odločitve, kadar pride pred tem do (domnevanega) umika predloga4, je treba o stroških nepravdnega postopka odločiti ob smiselni uporabi 1. odstavka 158. člena ZPP5 (v zvezi z 42. členom ZNP-1).6 Izjema od pravila, da je predlagatelj v primeru umika predloga dolžan kriti stroške nepravdnega postopka nasprotnega udeleženca, velja, če umik predloga sledi izpolnitvi predloga ali ureditvi razmerja zunaj postopka. Vendar v konkretnem primeru ne gre za takšno situacijo.

8.Če se predlagatelj ni strinjal z odločitvijo o založitvi predujma oziroma imenovanju izvedenca gradbene stroke, ali z drugimi razlogi, na katerih temelji odločitev o ustavitvi postopka, bi moral svoje ugovore pravočasno uveljavljati v pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka. Tega ni storil, zato je sklep o ustavitvi postopka po izteku pritožbenega roka postal pravnomočen. Posledično predlagatelj v tem pritožbenem postopku ne more več uspeti z navedbami o napačnosti presoje, da je treba izvesti dokaz z izvedencem gradbene stroke, niti z navedbami, da je prva nasprotna udeleženka podajala nasprotujoče si izjave glede potrebnosti izvedbe dokaza z izvedencem. Iz procesnega gradiva tudi ne izhaja, da bi prva nasprotna udeleženka dajala predlagatelju kakršnakoli zagotovila ali zaveze v smeri sklenitve sodne poravnave (torej, da bi ravnala zavajajoče).7 Ni tudi odveč poudariti, da so v okvir odmerjenih stroškov zajeti le stroški, ki so prvi nasprotni udeleženki nastali pred izdajo sklepa z dne 28. 3. 2024, zato njena kasnejša procesna ravnanja tudi iz tega razloga ne bi mogla imeti pomembne teže.

9.Ker zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podane kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena in 366. člen ZPP, v zvezi z 42. členom ZNP-1), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10.Predlagatelj pritožbenih stroškov ni priglasil, prva nasprotna udeleženka pa na podlagi že citiranega prvega odstavka 40. člena ZNP-1 (v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP) sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

1Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 16/2019.

2Kadar sodišče ne more odločiti, ne da bi izvedlo dokaz, za katerega je treba založiti znesek, potreben za stroške, ki bodo nastali z izvedbo dokaza, in predlagatelj v roku ne založi odrejenega zneska, se šteje, da je predlog umaknil, če zakon ne določa drugače.

3V opombi sklepa je zapis, da je cenitev potrebna, ker med solastniki ni soglasja o vrednosti nepremičnin in ker je namembnost posameznih zemljišč različna, zato ni verjetno, da je cena (EUR/m2) za vsa zemljišča enaka.

4Nepomemben je razlog za ustavitev postopka - ali je posledica aktivnega ali domnevanega umika predloga (v obeh primerih je postopek ustavljen po volji predlagatelja).

5Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami. Po določbi prvega odstavka 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.

6Glej Zakon o nepravdnem postopku s komentarjem, Založba WD, 2022, str. 208, 209 in sklepa VSL II Cp 1099/2017 in I Cp 1790/2017.

7Če predlagatelj ni založil predujma, ker je računal, da se bo postopek končal s sklenitvijo sodne poravnave, je s tem prevzel tveganje, ki lahko bremeni le njega.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 40, 40/1, 40/5, 42 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 158, 158/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.