Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa prekrškovni organ države izdajateljice pozvalo na predložitev dokazila o vročitvi (dopis z dne 1. 10. 2021; l. št. 14 spisa) ter pridobilo vročilnico (l. št. 17 spisa) iz katere izhaja, da je bila storilki odločba prekrškovnega organa vročena osebno dne 8. 4. 2019, pritožba neutemeljeno zatrjuje, da storilki odločba ni bila vročena ter da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da ni podana nobena izmed predpostavk nedopustnosti izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje po 186. členu ZSKZDČEU-1.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se odločba prekrškovnega organa v Avstriji – Bezirkshauptmannschaft Bludenz, št. X-9-2018/44353 z dne 29. 3. 2019, ki je postala pravnomočna dne 6. 5. 2019, zoper storilko: A. A. , EMŠO ..., rojeno ..., stanujočo ..., državljanko Republike Slovenije, prizna in izvrši (I. točka izreka), ugotovilo, da je bila storilka z zgoraj navedeno odločbo spoznana za odgovorno storitve dveh prekrškov po 1. odstavku 29. člena Zakona o boju proti plačnemu in socialnemu dampingu (Lohn – und Sozialdumpinggesetz LSD-BG), zato je dolžna poravnati denarno sankcijo (globo in stroške postopka) v višini 4.400,00 EUR, zmanjšano za delno plačilo v znesku 978,68 EUR, skupaj 3.421,32 EUR. V preostalem je predlog zavrnilo. Sklenilo je, da je dolžna denarno sankcijo po priloženem plačilnem nalogu poravnati v 15 dneh po pravnomočnosti tega sklepa. V kolikor denarne sankcije v roku ne bo plačala, se bo izterjala prisilno (II. točka izreka) ter sklenilo, da lahko po poteku tega roka storilka pri Finančni upravi Republike Slovenije zaprosi za obročno plačilo (III. točka izreka).
2. Zoper navedeno odločitev se storilka pravočasno pritožuje ter pri tem uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka ter zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja po 1. in 3. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Zatrjuje, da k zahtevi za priznanje in izvršitev prekrškovne odločbe ni bila priložena vročilnica, ki bi potrdila dejstvo, da se je imela storilka možnost seznaniti z odločbo. Sodišču vsled navedenega očita, da je napačno ugotovilo dejansko stanje v zvezi z vročitvijo odločbe, saj domnevni storilki odločba ni bila nikoli vročena, vročitev pa tudi ni z ničemer izkazana. Posledično je napačno ugotovilo tudi pravnomočnost odločbe prekrškovnega organa države izdajateljice, saj je ta vezana na vročitev tudi po procesnem pravu države izdajateljice oziroma predlagateljice. Izpostavlja, da bi sodišče prve stopnje skladno s četrtim odstavkom 190. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članice Evropske unije (ZSKZDČEU-1) moralo pozvati predlagatelja na dopolnitev zahteve s predložitvijo vročilnice. Ker je ugodilo nepopolni zahtevi je kršilo določbe prekrškovnega postopka, saj je nepravilna vročitev oziroma nevročitev razlog za zavrnitev priznanja in izvršitve. Sodišču očita, da je ravnalo v nasprotju z dolžnostjo spoštovanja temeljnih pravic in pravnih načel, kot izhajajo iz člena 6 PEU in kot je določeno s 6. in 13. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ko je dovolilo priznanje in izvršitev na podlagi nepopolnega predloga. Ker domnevna storilka odločbe prekrškovnega organa nikoli ni prejela, je ostala brez pravice do pravnega sredstva, prav tako pa zato ni bila seznanjena z razlogi za izdajo odločbe. Glede na navedeno poudarja, da bi sodišče moralo na podlagi 192.člena v zvezi s 13. odstavkom 186. člena ZSKZDČEU-1 priznanje in izvršitev tuje odločbe o prekršku zavrniti. Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa ter zavrnitev zahteve za priznanje in izvršitev oziroma podredno vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. V postopku priznanja in izvršitve odločbe, s katero je v drugi državi članici EU izrečena denarna kazen v kazenskem ali prekrškovnem postopku domače sodišče v skladu s prvim odstavkom 190. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami EU (ZSKZDČEU-1) o priznanju odloča na podlagi odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, ki jo je treba izvršiti, ter obrazca iz priloge 10 tega zakona, ki ga je izpolnil in potrdil pristojni organ države izdaje. V skladu z osmim odstavkom 190. člena ZSKZDČEU-1 z izjemo ugotavljanja morebitne nedopustnosti izvrševanja, domače sodišče prizna odločbo brez posebnega obravnavanja in brez odlašanja ukrene vse, kar je potrebno za njeno izvršitev. Pri tem je vezano na načelo vzajemnega priznavanja, ki je določeno v 3. členu ZSKZDČEU-1, ki določa, da v postopkih po II. delu ter po 8., 9., 12., 14., 16., 17.a , 18., 20. in 22. poglavju tega zakona pristojni organi v Republiki Sloveniji izvršujejo odločbe pristojnih organov drugih držav članic na podlagi vzajemnega priznavanja odločb in pri odločanju ob upoštevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin presojajo le, ali so predložene ustrezne listine ter izpolnjeni drugi pogoji, ki jih določa ta zakon.
5. V predmetnem postopku odločanja o priznanju in izvršitvi odločbe tujega prekrškovnega organa je sodišče prve stopnje ob upoštevanju določb ZSKZDČEU-1 ugotovilo, da ni podana nobena od predpostavk nedopustnosti izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje, ki jih določa 186. člen ZSKZDČEU-1, zaradi česar je odločilo, da se odločba prizna in izvrši. Pri tem pa je v 4. točki obrazložitve kratko pojasnilo vsebino odločbe tujega prekrškovnega organa, kot izhaja iz listin, ki jih je predlogu za priznanje in izvršitev priložil pristojni prekrškovni organ Republike Avstrije.
6. Iz opisa dejanj v 4. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je storilka bila sankcionirana kot odgovorna oseba pravne osebe A. d. o. o., ki zaposlenima delavcema B. B. in C. C., ki sta bila zaposlena od septembra 2017 do aprila 1018 v B., ni izplačala osnovne plače v skladu z ustreznimi merili za razvrščanje ter je obema delavcema izplačala prenizko plačo, zato ji je bila na podlagi prvega odstavka 29. člena Zakona o boju proti plačnem in socialnem dampingu izrečena denarna sankcija v znesku 2.500,00 EUR za delavca B. B. in 2.000,00 EUR za delavca C. C., pri čemer mora na podlagi prvega in drugega odstavka 64. člena Zakona o upravnih kaznih poravnati še stroške postopka v znesku 450,00 EUR, v 5. točki obrazložitve pa je tudi pravilno ugotovilo, da tako ravnanje predstavlja prekršek tudi po pravu Republike Slovenije, in sicer po 23. točki prvega odstavka v zvezi s četrtim odstavkom 217. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) ter ob ugotovljenem, da je bila plača delavcema izplačana v Republiki Sloveniji, znesek globe pravilno omejilo na najvišjo mero, ki je za istovrstno dejanje dopustna po predpisih Republike Slovenije ter ji naložilo plačilo stroškov postopka v višini 10 % od izrečene globe.
7. Ker iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa prekrškovni organ države izdajateljice pozvalo na predložitev dokazila o vročitvi (dopis z dne 1. 10. 2021; l. št. 14 spisa) ter pridobilo vročilnico (l. št. 17 spisa) iz katere izhaja, da je bila storilki odločba prekrškovnega organa vročena osebno dne 8. 4. 2019, pritožba neutemeljeno zatrjuje, da storilki odločba ni bila vročena ter da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da ni podana nobena izmed predpostavk nedopustnosti izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje po 186. členu ZSKZDČEU-1. Ker iz priložene odločbe prekrškovnega organa države izdajateljice ter potrdila z dne 20. 4. 2021 izhaja, da je bil storilki dan štiri (4) tedenski rok za vložitev pravnega sredstva, tudi s pritožbenimi očitki o kršitvi člena 6 in 13 Evropske konvencije o človekovih pravicah in posledično o obstoju okoliščin po tretjem odstavku 20. člena Okvirnega sklepa Sveta 2005/214/PNZ, storilka ne more uspeti.
8. Ker je glede na navedeno pritožba storilke neutemeljena in ker tudi v okviru uradnega preizkusa v skladu s 159. členom ZP-1 pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).
9. Glede na tako odločitev pritožnica tudi ni upravičena do povračila stroškov pritožbenega postopka.