Jedro

Nezakonita je lokacijska odločba, ki v svojem izreku ne vsebuje pogojev, ki jih je treba izpolniti pri nameravani gradnji. Le sklicevanje na pogoje, ki so navedeni v lokacijski dokumentaciji, ne zadošča.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za okolje in prostor z dne 20.10.1994.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo Krajevne skupnosti K. zoper lokacijsko dovoljenje, s katerim je prvostopni upravni organ dovolil investitorju S.J. gradnjo bencinskega servisa na parcelah številka ... in ..., v skladu z lokacijsko dokumentacijo, ki je sestavni del te odločbe. Tožena stranka v izpodbijani odločbi ugotavlja, da je prvostopni upravni organ v svoji odločbi navedel pravilne razloge za izdajo lokacijskega dovoljenja, ki se nanašajo na skladnost lokacije s konkretnim prostorskim izvedbenim aktom in temeljijo na pogojih citiranega odloka, to je odloka o splošnih prostorsko ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini (Uradno glasilo št. 9/87 in 11/87). Tožena stranka nadalje ugotavlja, da so v postopku bila pridobljena vsa ustrezna soglasja pristojnih organov in organizacij, investitor je tudi izkazal, da je upravičen razpolagati z zemljiščem, na katerega namerava posegati.

Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločbo tožene stranke iz vseh razlogov po 10. členu zakona o upravnih sporih (ZUS). Tožeča stranka navaja, da bi v skladu s 57. členom zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN) morali biti v izreku lokacijske odločbe navedeni vsi pogoji, ki so jih v postopku dali pristojni inšpekcijski organi kot vsi drugi pogoji, ki so določeni v lokacijski dokumentaciji, zgolj sklicevanje na lokacijsko dokumentacijo v izreku odločbe ni v skladu z navedeno zakonsko določbo. Predvsem se v lokacijskem dovoljenju pogrešajo tudi pogoji za ureditev okolice objekta in pogoji za ureditev gradbišča. Ničesar v zvezi s tem pa lokacijsko dovoljenje ne vsebuje, čeprav gre za gradnjo bencinske črpalke. Tožeča stranka nadalje še navaja, da tožena stranka ni pravilno ocenila dokaza o razpolaganju z zemljiščem. Predložena kupoprodajna pogodba z dne 7.5.1993 bi morala že biti izvedena v zemljiški knjigi, če je seveda pogodba sposobna za vpis. Sicer pa tudi zakon o lastninskopravnih razmerjih določa v 33. členu, da se na podlagi pravnega posla pridobi lastninska pravica na nepremičninah z vpisom v javno knjigo. Po mnenju tožeče stranke je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, ker je območje predvidene lokacije zemljišče parc. št. ... po srednjeročnem družbenem planu za obdobje 1986 - 1990 opredeljeno kot kmetijsko zemljišče v zaraščanju (VI) in delno kot stavbno zemljišče, ter parc. št. ..., ki je opredeljena kot drugo območje kmetijskih zemljišč. Tožeča stranka meni, da termin "zemljišče v zaraščanju" ni v skladu z 11. členom zakona o kmetijskih zemljiščih, po katerem se kmetijska zemljišča razvrstijo v dolgoročnih in srednjeročnih planih v prvo oziroma drugo območje kmetijskih zemljišč.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih, ki jih je navedla v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba je utemeljena.

Po določbi 2. odstavka 54. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93 in 47/93) se izda lokacijsko dovoljenje za objekte, naprave ali druge posege v prostor na območjih, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji, v skladu s pogoji, ki jih določa lokacijska dokumentacija. Po 1. in 2. odstavku 57. člena citiranega zakona lokacijsko dovoljenje vsebuje podatke iz prostorskega izvedbenega načrta oziroma lokacijske dokumentacije in urbanistične, arhitektonske, ureditvene, spomeniškovarstvene in druge pogoje, ki jih je treba izpolniti pri nameravani graditvi ali drugem posegu v prostor. Lokacijsko dovoljenje vsebuje tudi podatke o pripadajoči gradbeni parceli. V lokacijskem dovoljenju se predpišejo tudi pogoji za ureditev okolice objekta, pogoji za ureditev gradbišča in drugi pogoji, povezani z nameravanim posegom v prostor (ravnanje s plodno zemljo, poseg dreves in podobno).

Zato ima po presoji sodišča prav tožeča stranka, ko trdi, da mora izrek lokacijske odločbe vsebovati pogoje, ki jih je treba izpolniti pri nameravani gradnji in da samo sklicevanje na lokacijsko dokumentacijo ne zadošča. V izreku lokacijskega dovoljenja niso navedeni pogoji, pod katerimi se dovoljuje nameravani poseg, čeprav so posamezni pristojni organi in organizacije izdali svoja soglasja k nameravani gradnji, če bodo upoštevani določeni pogoji (kot n.pr. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine G., Cestno podjetje ...).

Navedeno pomanjkljivost lokacijskega dovoljenja prve stopnje bi morala tožena stranka odpraviti, pa je ni. Tožena stranka se tudi ni opredelila do dokazov o upravičenosti razpolaganja z zemljiščem, na katerem investitor namerava graditi.

Glede na navedeno je sodišče na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena v zvezi z 2. odstavkom 39. člena zakona o upravnih sporih tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo. Določbe zakona o upravnih sporih je sodišče smiselno uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).