Jedro

Posledica odvzema dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja je takojšen izpad dohodkov iz tega naslova ter izguba dela za večje število zaposlenih in zunanjih sodelavcev, v nadaljevanju pa tudi verjetno prenehanje obstoja tožeče stranke. Tožeča stranka z navedenim izkazuje verjetnost nastanka težko popravljive škode zaradi izvršitve odločbe o odvzemu dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja. Gre namreč za posledice, ki so dokončne in jih tudi v primeru uspeha tožeče stranke v postopku ne bi bilo mogoče odpraviti.

Izrek

Izvršitev odločbe tožene stranke o odvzemu dovoljenja, št. 40105-740/11-33 z dne 11. 5. 2011 se zadrži do izdaje pravnomočne odločbe v tem postopku.

Predlog za izdajo začasne odredbe se v delu, ki se nanaša na odločbo tožene stranke o začetku postopka, št. 40105-503/11-33 z dne 23. 3. 2011, zavrže.

Obrazložitev

1. Tožena stranka (Agencija za zavarovalni nadzor) je z odločbo, št. 40105-503/11-33 z dne 23. 3. 2011 (v nadaljevanju odločba o začetku postopka) zoper tožečo stranko začela postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja zastopniški družbi. Po končanem postopku je z odločbo, št. 40105-740/11-33 z dne 11. 5. 2011 (v nadaljevanju odločba o odvzemu dovoljenja) odločila, da se tožeči stranki odvzame dovoljenje Agencije, št. 30220-2325/02-22 z dne 6. 11. 2002 (točka 2 izreka), ker naj bi tožeča stranka kršila določbe Zakona o zavarovalništvu (v nadaljevanju ZZavar) s tem, ko so zavarovalni zastopniki tožeče stranke brez dovoljenja Agencije za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja samostojno, brez prisotnosti zavarovalnega zastopnika z dovoljenjem Agencije za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja, opravljali posle zavarovalnega zastopanja (točka 1.1. izreka), s tem, ko tožeča stranka toženi stranki na njeno zahtevo v postopku pregleda poslovanja ni posredovala poročil in informacij o vseh zadevah, pomembnih za opravljanje nadzora, ter je toženi stranki v postopku pregleda poslovanja večkrat onemogočila pregled poslovanja (točka 1.2. izreka), ter s tem, ko tožeča stranka ni izpolnila odredbe o odpravi kršitev, št. 40105-728/08-27,33, ki jo je tožena stranka izdala dne 9. 6. 2008 (točka 1.3. izreka). Hkrati je tožeči stranki naložila plačilo pavšalnega nadomestila stroškov za opravljanje nadzora ter stroškov, nastalih v postopku pregleda poslovanja (točka 3 izreka).

2. Tožeča stranka s tožbo v postopku sodnega varstva izpodbija odločbi tožene stranke in sodišču predlaga, da ju odpravi oziroma odpravi in vrne v ponovno obravnavanje toženi stranki ali pa samo odloči o stvari. Zahteva tudi plačilo stroškov postopka. Skupaj s tožbo je tožeča stranka na podlagi drugega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) predlagala tudi izdajo začasne odredbe, s katero naj sodišče do pravnomočnega zaključka predmetne zadeve odloži izvršitev odločbe o začetku postopka in odločbe o odvzemu dovoljenja.

3. Sodišče je tožbo skupaj s predlogom za izdajo začasne odredbe vročilo toženi stranki. Ta je podala odgovor na tožbo, ne da bi pri tem odgovorila tudi na predlog za izdajo začasne odredbe.

4. Po določbi drugega odstavka 32. člena ZUS-1, ki se na podlagi drugega odstavka 281. člena ZZavar smiselno uporablja za postopek sodnega varstva proti odločbam Agencije, če ni z ZZavar določeno drugače, sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

5. Tožeča stranka v predlogu za izdajo začasne odredbe navaja, da ji bo brez ureditve nastale situacije nastala težko popravljiva škoda oziroma nepopravljiva škoda, saj zavarovalno zastopanje predstavlja njeno primarno in glavno dejavnost. V letu 2009 so zavarovanja predstavljala 86 % prihodkov tožeče stranke, v letu 2010 pa 89 % vseh prihodkov. Odvzem dovoljenja ji onemogoča poslovanje, saj ostali dohodki ne zagotavljajo možnosti obstoja in delovanja družbe. Tožeča stranka opozarja, da bo zaradi odločb tožene stranke takoj izgubila dohodek iz naslova zavarovalnega zastopanja ter bo posledično primorana prekiniti pogodbe 237 zaposlenim in zunanjim sodelavcem, ki se bodo zaposlili drugje, pri konkurenci, in jih v primeru ugoditve tožbi ne bo mogoče pridobiti nazaj. Tako bo izgubila svojo mrežo zastopnikov, zaupanje ljudi vanjo, kot tudi potencialne stranke, ki bodo posle sklepale s konkurenco tožeče stranke, saj se zavarovanja praviloma sklepajo za daljša obdobja. Odvzem dovoljenja za opravljanje zavarovalniškega zastopanja pa bo ogrozil tudi javno korist in s tem tudi koristi nasprotnih strank, saj se bo s prenehanjem poslovanja tožeče stranke povečalo število brezposelnih oseb in s tem socialno breme za Republiko Slovenijo, obenem pa se bodo Republiki Sloveniji znižali tudi davčni prilivi, kar pa je v gospodarsko kriznih časih nepotrebno in v nasprotju z javno koristjo.

6. Predlog za izdajo začasne odredbe je delno utemeljen.

7. Iz predloženih dokazov tožeče stranke izhaja, da zavarovalno zastopanje predstavlja njeno glavno dejavnost, izpad prihodkov iz tega naslova pa družbi onemogoča preživetje. Posledica odvzema dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja je takojšen izpad dohodkov iz tega naslova ter izguba dela za večje število zaposlenih in zunanjih sodelavcev, v nadaljevanju pa tudi verjetno prenehanje obstoja tožeče stranke.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča tožeča stranka z navedenim izkazuje verjetnost nastanka težko popravljive škode zaradi izvršitve odločbe o odvzemu dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja. Gre namreč za posledice, ki so dokončne in jih tudi v primeru uspeha tožeče stranke v postopku ne bi bilo mogoče odpraviti.

9. Prav tako Vrhovno sodišče ob upoštevanju načela sorazmernosti ocenjuje, da z ugoditvijo predlogu za izdajo začasne odredbe ne bo prizadeta javna korist. Tega tožena stranka v odgovoru na tožbo niti ne zatrjuje. Poleg tega bo tožena stranka, ki izvaja nadzor nad izvrševanjem ZZavar in ki kot varuh zakonitosti na tem področju deluje v javnem interesu, v času veljavnosti začasne odredbe ohranila vse pristojnosti, ki ji jih podeljuje ZZavar, in bo v tem smislu zaščitena javna korist. 10. Ker so glede na zgoraj navedeno izpolnjeni zakonski pogoji za izdajo začasne odredbe v zvezi z odločbo o odvzemu dovoljenja (drugi odstavek 32. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 281. člena ZZavar), je Vrhovno sodišče predlogu za izdajo začasne odredbe v tem delu ugodilo (1. točka izreka sklepa).

11. Nasprotno pa tožeča stranka nima pravnega interesa za odložitev izvršitve odločbe o začetku postopka. Vse pravne posledice odločbe o začetku postopka so že nastale s tem, ko je bil postopek končan in izdana odločba o odvzemu dovoljenja, in tako ni ničesar več, kar bi bilo z izdajo začasne odredbe mogoče zadržati. Vrhovno sodišče je zato predlog za izdajo začasne odredbe v tem delu zavrglo (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 281. člena ZZavar, 2. točka izreka sklepa).

PRAVNI POUK: Proti temu sklepu ni pritožbe.