Jedro

Pritožnik neutemeljeno izpodbija sklep o domiku z zatrjevanjem nemoralnega postopanja kupca D. T. pred samo dražbo in sodelovanje sodnega izvršitelja G. D. preko pooblaščenke na sami dražbi, saj bi ta dejstva, v kolikor bi bila izkazana ali bi dokazi bili vsaj predlagani, lahko pomenila le relativno bistveno kršitev določb postopka po I. odst. 339. čl. ZPP, ki pa ni zatrjevana oziroma ni zatrjevano kako bi takšno postopanje vplivalo na pravilnost družbe ter posledično na zakonitost in pravilnost sklepa o domiku.

Izrek

Pritožba dolžnice M. V. in pritožba M. K. zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 15. 5. 2008, opr. št. In 116/2000 se zavrneta in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba dolžnice M. V. zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 15. 7. 2008, opr.št. In 116/2000 se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Dolžnica sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo z dne 15. 5. 2008 sklenilo, da se nepremičnina parc. št. ..., vpisana v vl. št. ..., k.o. V. t., v naravi dvorišče 490m2, stanovanjska stavba 100 m2, gospodarsko poslopje 31 m2, garaža 24 m2 in gospodarsko poslopje 13 m2, domakne kupcu D. T., G. ..., G., EMŠO ... za kupnino 79.593,69 EUR, v 2. točki pa je sklenilo, da se pri tej nepremičnini izbriše zastavna pravica vknjižena pod dn. št. ... v korist R. H., rg. gen.mb.h., G. ..., ..., A. Izbris se izvrši ob izročitvi nepremičnine kupcu. V obrazložitvi se je sklicevalo na člen 189 Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS št. 51/98, Uradni list RS št. 3/2007, Uradni list RS št. 93/2007; v nadaljevanju ZIZ) na 200b. člen in 209. člen ZIZ ter ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za domik, saj na predmetu prodaje ne obstajajo predkupne in odkupne pravice, cena je bila postavljena skladno z zakonom, kupec z upnikom ni bil povezana oseba tej izjavi pa upnik, oba dolžnika in zastavni upnik niso nasprotovali.

Zoper takšno sklepanje sodišča prve stopnje se je pritožila dolžnica M. V. iz vseh pritožbenih razlogov po I. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS št. 26/1999, Uradni list RS št. 73/2007, Uradni list RS št. 45/2008; v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ in predlagala, da se izpodbijani sklep razveljavi in vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje. Navajala je, da je sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka, zajeto v 8. točki II. odstavka 339. člena ZPP saj dolžnica z dejstvom razpisa 2. javne dražbe sploh ni bila seznanjena, vpogled na povratnico na njen naslov poslanega vabila izkazuje, da na povratnici ni njen podpis. Ker pa je prvostopno sodišče v obsegu 2. točke izreka sklepa odločalo tudi o tem, da se predvideni izbris zastavne pravice v korist upnika izvrši ob izročitvi nepremičnine kupcu, uveljavlja pritožnica zgolj podredno kršitev, kot bistveno po 339. členu ZPP - 14. točki tudi napačno uporabo materialnega prava, saj je izročitev nepremičnine kupcu po določbi 192. člena ZIZ predvidena kot posledica izdanega sklepa, ki ga sodišče izda po pravnomočnosti sklepa o domiku. Ustrezna uporaba 190. člena ZIZ ne dovoljuje, da odloča v sklepu o domiku glede tistega, kar je sicer vsebina sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. Uveljavlja tudi ugovor napačne uporabe materialnega prava in hkrati tudi bistveno kršitev določb postopka, ker je sodišče dražbo na drugem naroku za prodajo nepremičnine izvedlo v nasprotju z določbo II. odstavka 189. člena ZIZ. Zapisnik namreč kaže, da je D. T. podal ponudbo on 12.52 uri, da je bilo odrejeno 10 minutno čakanje, ob 13.02 uri pa se je ugotovilo, da višje ponudbe ni. Analiza dogajanja na obravnavi pokaže, da je sodišče pohitelo in desetminutne prekinitve ni upoštevalo. Če je T. D. ob 12.52 uri predstavil njegovo izklicno ceno in je sodišče ponudbo protokoliralo ter brez dvoma pozvalo ostale, številne navzoče, k dajanju dodatne ponudbe, ni mogoče, da je do 13.02 preteklo zahtevanih deset minut. Odločitev sodišča pa je tudi v nasprotju s spisovno dokumentacijo, pa tudi ustrezne obrazložitve zakonske zaveze desetminutnega časovnega zamika sodišče ni obrazložilo, kar predstavlja kršitev po 14. točki II. odstavka 339. člena ZPP.

M. K. pa v pravočasni pritožbi zoper izpodbijani sklep z dne 15. 5. 2008 zatrjuje, da dražba ni bila izvedena na pošten način s strani kupca, hkrati pa gre za negotovost, saj je na dražbi sodelovala oseba, ki ji sodišče ne bi smelo dovoliti draženja. Navajal je, da je bilo pred javno dražbo veliko dražiteljev, katerim je kupec T. ponujal denar, naj ne dražijo. Pritožniku je ponujal povrnitev stroškov v znesku 14,00 EUR, katerih pa po končani dražbi ni hotel plačati, niti jih pritožnik ni terjal od njega, čeprav zaradi njega ni dražil. Glede na to, da je na dražbi sodeloval G. D. po pooblaščenki D. D. se sploh ni odločal za nakup, čeprav je bil zanj zelo zainteresiran in je nameraval dražiti najmanj do 100.000,00 EUR. D. G. je namreč kot sodnega izvršitelja izločil že sodnik T. K., zato pritožniku ni jasno, kako je lahko sodeloval na tej dražbi, saj gre za identičen primer na istem sodišču. Glede na navedeno je predlagal, da se dražba razveljavi, ker ni bila izvedena na pošten način.

V odgovoru na obe pritožbi je kupec D. T. navajal, da niso resnične navedbe dolžnice, da z drugo javno dražbo ni bila seznanjena, saj ga je dolžnica kontaktirala z željo po odkupu nepremičnine že 21. 4. 2008, sklep o domiku pa je sodišče izdalo šele 15. 5. 2008. Prav tako ne držijo zatrjevanja pritožnice, da ni bil upoštevan čas 10 minut od najugodnejše ponudbe. Sodnica je namreč navzoče vprašala, če ima kdo višjo ponudbo in ker višjih ponudb ni bilo, je sodnica pogledala na uro in povedala, da se bi zadnja ponudba štela od 12.52 ure, čeprav je bila zadnja ponudba dana že pred navedeno uro. Glede navajanj pritožnika Karlovška, da naj bi mu on pred dražbo ponujal denar pa pojasnjuje, da so te navedbe popolnoma neresnične. Sam je prišel na dražbo zadnji trenutek, ko so se vrata sodne dvorane že zapirala, kar dokazuje parkirni listek, ki ga je plačal ob 12.29 uri, dražba pa je bila razpisan ob 12.30 uri. Meni, da je pritožba M. K. vložena zato, da se škodi njemu kot kupcu in da se mu zavlačuje postopek, v ozadju pa se skriva nekdo drug, ki ga noče imenovati in ki je K. tudi napisal pritožbo.

S sklepom z dne 15. 7. 2008 pa je sodišče prve stopnje prekinilo izvršilni postopek v delu zoper drugodolžnika s 3. 7. 2008 z obrazložitvijo, da je sodišče ob vročanju pravnega sredstva prejelo obvestilo, da je drugodolžnik umrl, pri čemer je opravilo poizvedbe na U. e. C., ki je z dopisom z dne 9. 7. 2008 sporočila, da je J. S. umrl z dnem 3. 7. 2008. Zoper tak sklep prvostopnega sodišča se je pravočasno pritožila dolžnica M. V. iz vseh pritožbenih razlogov po I. odstavku 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in predlagala, da se izpodbijani sklep ustrezno spremeni oziroma razveljavi in vrne v ponovno odločanje. Navajala je, da imata v predmetnem izvršilnem postopku z dolžnikom J. S., položaj enotnega sospornika in se zato štejeta za enotno stranko. Pri tem se učinek procesnega dejanja enega sospornika razteza na drugega sospornika. Dolžnika sta v zemljiški knjigi vpisana kot solastnika nepremičnine. Obveznost dolžnikov je solidarna, po naravi pravnega razmerja je možno izvršilni postopek rešiti le na enak način za oba dolžnika. Ker med dolžnikoma obstaja solidarna zaveza, zadenejo posledice prekinitve izvršilnega postopka oba dolžnika. Priglasila je pritožbene stroške.

Pritožbe niso utemeljene.

O pritožbah zoper sklep Okrajnega sodišča v Celju z dne 15. 5. 2008, opr. št. In 116/2000: 1) Pritožba dolžnice M. V.: Neutemeljena so pritožbena zatrjevanja dolžnice, da ji zaradi nezakonitega postopanja ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, saj je iz vročilnice v spisu, pripete k listni številki 111 razvidno, da je bila odredba za dražbo za 18. 4. 2008 vročena M. V. dne 11. 3. 2008, in sicer je bila uspešna že prva vročitev (ker na vročilnici kot to zahteva IV. odstavek 149. člena ni navedeno, da je bil naslovnik pred tem obveščen). Vročilnica je podpisana, ob podpisu ni navedenega razmerja do dolžnice (kot to zahteva V. odstavek 149. člena ZPP za primeru, če je bilo pisanje vročeno komu drugemu kot naslovniku) in ker je vročilnica javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno (člen 224 ZPP), velja zato domneva, da je bila navedena odredba vročena osebno dolžnici dne 11. 3. 2008 in da ni šlo za t.i. nadomestno vročitev. Pritožbeno sodišče pa na tem mestu zgolj še pojasnjuje, da tudi v primeru nadomestne vročitve, če je seveda le ta opravljena v skladu z zakonom, za učinkovanje vročitve ni bistveno, ali je ta oseba pisanje dejansko predala naslovniku ter kdaj je to storila. Dovoljeno je seveda dokazovati, da so v vročilnici ugotovljena dejstva neresnična ali da je sama listina nepravilno sestavljena (člen 224/III ZPP), vendar pritožnica razen zatrjevanj, da podpis na vročilnici ni njen, ne predloži oziroma predlaga nikakršnih dokazov ter ne ponudi nobenih drugih relevantnih trditev za izpodbijanje javne listine.

Prav tako pritožbeno sodišče ne more slediti očitkom o neustrezni uporabi 190. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje namreč ni uporabilo navedenega člena, saj ta določba ureja domik pri prodaji z neposredno pogodbo, v obravnavanem primeru pa je bila nepremičnina prodana na javni dražbi. Napadeni sklep o domiku je izdan v skladu z ZIZ, ki v 209. členu določa, da sodišče s sklepom o domiku tudi odloči, katere v zemljiški knjigi vpisane pravice in bremena se izbrišejo ob izročitvi nepremičnine kupcu in je tako očitek o kršitvi 14. točke 339. člena ZPP oziroma podreden očitek o napačni uporabi materialnega prava, neutemeljen.

Neutemeljen je tudi očitek pritožbe o napačni uporabi materialnega prava in hkrati bistveni kršitvi določb postopka v posledici neupoštevanja 10 minutnega roka po II. odstavku 189. člena ZIZ, saj je namreč iz predmetnega spisa, konkretneje iz zapisnika o drugi javni dražbi razvidno, da je bila najugodnejša ponudba dana ob 12.52 uri, dražba pa je bila končana ob 13.02 uri, torej deset minut neposredno po tem, ko je bila dana najugodnejša ponudba, kot to določa II. odstavek 189. člena ZIZ. Ker ZIZ ne predpisuje obveznih sestavin sklepa o domiku, so pritožbene trditve o pomanjkanju ustrezne obrazložitve desetminutnega časovnega zamika iz II. odstavka 189. člena ZIZ, brezpredmetne, v čem pa je odločitev v nasprotju s spisovno dokumentacijo pa dolžnica v pritožbi ne pojasni in tako pritožbeno sodišče na ta očitek ne more odgovoriti.

2.)Pritožba M. K.: Pritožnik neutemeljeno izpodbija sklep o domiku z zatrjevanjem nemoralnega postopanja kupca D. T. pred samo dražbo in sodelovanje sodnega izvršitelja G. D. preko pooblaščenke na sami dražbi, saj bi ta dejstva, v kolikor bi bila izkazana ali bi dokazi bili vsaj predlagani, lahko pomenila le relativno bistveno kršitev določb postopka po I. odstavku 339. člena ZPP, ki pa ni zatrjevana oziroma ni zatrjevano, kako bi takšno postopanje vplivalo na pravilnost dražbe in posledično na zakonitost in pravilnost sklepa o domiku. Ob tem pritožbeno sodišče še poudarja, da iz spisa izhaja, da je pooblaščenka G. D. varščino res vplačala, vendar na sami dražbi ni dražila in tudi ni podpisala dražbenega zapisnika, podpisal pa ga je brez pripomb pritožnik M. K. Navajanja, da je bilo pritožniku ponujeno plačilo v višini 14,00 EUR pa tudi, če bi bila izkazana, ne bi utemeljila zaključka o prikrajšanju dolžnika in o nepravilnosti pri prodaji nepremičnine, saj je navedeni znesek nizek in bi resnega kupca ne odvrnil od draženja.

Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijanega sklepa še po uradni dolžnosti (preizkus pravilne uporabe materialnega prava in morebitnih bistvenih kršitev določb postopka iz II. odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ), tako glede pritožbe dolžnice kot glede pritožbe M. K. Pri tem je ugotovilo, da bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, sodišče prve stopnje ni zagrešilo, pravilno pa je bilo uporabljeno tudi materialno pravo, to je določbe o prodaji nepremičnine, predvsem določbe od 183. do 189. člena ZIZ, sklep je bil izdan v skladu s 189. členom, saj so bile spoštovane vse zahteve prodaje nepremičnine na drugi javni dražbi, in v skladu s 209. členom ZIZ, ki ureja izbris pravic in bremen.

Glede na vse navedeno je sklep pravilen in zakonit, zato je sodišče druge stopnje pritožbi zavrnilo (2. točka 365. člena v zvezi s 15. členom ZIZ) in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

O pritožbi zoper sklep Okrajnega sodišča v Celju z dne 15. 7. 2008, opr. št. 116/2000: Pritožba neutemeljeno zatrjuje, da se posledice prekinjenega postopka za dolžnika J. S. nanašajo tudi na dolžnico M. V., saj v obravnavanem primeru ne gre za enotna sospornika. Sodna praksa namreč solidarnim dolžnikom le izjemoma priznava položaj enotnega sospornika, npr. pri solidarni odgovornosti zakoncev za obveznosti, ki jih je prevzel en zakonec za tekoče potrebe družine. V obravnavanem primeru izjema ni podana, temveč gre za navadna sospornika, ki se ne štejeta za enotno stranko in se zato učinki posameznega dolžnika ne raztezajo tudi na druge dolžnike. Gre namreč za razmerje med posojilojemalko in zastaviteljem nepremičnine, s katero je bila zavarovana terjatev upnika iz posojilne pogodbe. Proti njima je mogoče izdati različno odločbo najmanj iz tega razloga, ker ima vsak izmed njiju možnost uveljavljati svoje osebne ugovore.

Ker je pritožba v celoti neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 14. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ) in potrdilo izpodbijani sklep.

Ker dolžnica s pritožbo ni uspela, ni upravičena do povračila pritožbenih stroškov (I. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s V. odstavkom 38. člena ZIZ).