Jedro

Tožeča stranka je s tožbo objektivno kumulirala tri tožbene zahtevke - primarni ugotovitveni in dajatveni zahtevek in podrejeni dajatveni zahtevek. Vsi zahtevki so nedenarni. Seštevek vrednosti vseh zahtevkov ne presega 4.172,92 EUR, zato revizija ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugotovitveni tožbeni zahtevek, da je dedna izjava z dne 13.7.1993, ki jo je podala tožnica, neveljavna, in dajatveni tožbeni zahtevek za izstavitev za vknjižbo lastninske pravice primerne listine, na podlagi katere bo mogoč zemljiškoknjižni prenos lastninske pravice na parcelah, individualiziranih v izreku sodbe, v korist tožnice do 1/2. Zavrnilo je tudi podrejeni tožbeni zahtevek, s katerim tožeča stranka zahteva izstavitev za vknjižbo lastninske pravice primerne listine, na podlagi katere bo mogoč zemljiškoknjižni prenos lastninske pravice na istih nepremičninah v njeno korist do 1/6. Ocenilo je, da niso podani izpodbojni razlogi iz drugega odstavka 138. člena Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 - Uradni list RS, št. 67/01, ZD).

Pritožbeno sodišče je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper to sodbo je tožeča stranka vložila revizijo iz vseh revizijskih razlogov. Predlaga, naj ji Vrhovno sodišče ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/04 - ur. p. b., ZPP). Odločitev sodišča je v nasprotju z listinami, ki so v sodnem spisu, in sicer z izvedenskim mnenjem izvedenca dr. Vrabiča, izpovedjo sobnega zdravnika dr. P., ekspertizo dr. B. in izpovedjo same tožnice. Zapuščinsko sodišče je prezrlo določbo, ki mu nalaga, da po uradni dolžnosti ves čas postopka pazi, ali so udeleženci procesno sposobni, in skrbi, da pridejo do svojih pravic osebe, ki zaradi mladoletnosti, duševne bolezni ali drugih okoliščin niso sposobne ali niso popolnoma sposobne same skrbeti za svoje zadeve.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni dovoljena.

Tožeča stranka je s tožbo objektivno kumulirala tri tožbene zahtevke - primarni ugotovitveni in dajatveni zahtevek in podrejeni dajatveni zahtevek. Vsi zahtevki so nedenarni. Ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP). Ker vsi izvirajo iz istega življenjskega dogodka in se presojajo po istih pravnih pravilih (drugi odstavek 138. člena ZD), se vrednost spornega predmeta določi po seštevku vrednosti vseh zahtevkov (prvi odstavek 41. člena ZPP).

Tožeča stranka je kot vrednost zahtevka za ugotovitev neveljavnosti dedne izjave navedla 2.503,75 EUR (prej 600.000 SIT). Vrednosti spornega predmeta dajatvenih zahtevkov ni opredelila, tožena stranka pa je tej pomanjkljivosti ni pravočasno ugovarjala (tretji odstavek 44. člena ZPP). Po ustaljeni sodni praksi je položaj, v katerem tožnik ne navede vrednosti spornega predmeta, enak položaju, v katerem vrednost spornega predmeta opredeli z zneskom, ki ne dosega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP (glej pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne 16.12.1993, Poročilo VSS 2/93, stran 12). Nastale situacije ni mogoče sanirati z izpeljavo postopka po 108. členu ZPP, saj bi vrnitev tožbe v popravo z namenom, da tožnik navede vrednost spornega predmeta, ogrozila enakopravnost strank v postopku.(1) Ker seštevek vrednosti vseh zahtevkov ne presega 4.172,92 EUR (prej 1,000.000 SIT), saj znaša le 2.503,75 EUR (600.000 SIT), revizija ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (377. člen ZPP).

Op. št. (1): Izčrpno o tem z vidika enakega varstva pravic, glej sklep z dne 13.7.2006 II Ips 346/2006.