Jedro

Sorazmerni del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča je bil investitorjema odmerjen na pravilni podlagi, 43a členu ZSZ/84 in obeh občinskih odlokov. Investitorjema je bilo res izdano gradbeno dovoljenje brez potrdila o plačanem sorazmernem delu stroškov (2. odstavek 45. člena ZSZ/84), kar pa na samo obveznost plačila navedenih stroškov in s tem na zakonitost izpodbijane odločbe upravnega organa prve stopnje nima nobenega vpliva.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje. 2. Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 13.11.1997, s katero je bila zavrnjena njuna pritožba zoper odločbo Upravne enote R. z dne 24.9.1996. Z navedeno odločbo je prvostopni upravni organ tožnikoma kot investitorjema stanovanjske hiše na zemljišču parc. št. 482/8 k.o. P. odmeril sorazmerni del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča v višini 1.272.442,30 SIT in odločil, da sta sorazmerni del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča dolžna plačati v enkratnem znesku pred izdajo gradbenega dovoljenja. Tožena stranka v odločbi navaja, da je bilo tožnikoma izdano lokacijsko dovoljenje za gradnjo stanovanjske hiše na lokaciji, ki se nahaja izven območja urejanja stavbnih zemljišč in se prostorsko ureja z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote R. Prvostopni organ je zato pravilno ugotovil, da je na podlagi 1. odstavka 43a člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84 in 33/89, v nadaljevanju ZSZ/84) za tožnika kot investitorja nastala obveznost plačila sorazmernega dela stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča in da izračun tega dela stroškov pravilno temelji na 2. odstavku istega člena ZSZ.

Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da v zadevi ni sporno, da sta tožnika investitorja gradnje novega objekta, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, izven območja urejanja stavbnega zemljišča, s priključitvijo na komunalne objekte in naprave, zgrajene izven območja urejanja stavbnega zemljišča. Čim pa je tako, sta po določbi 43a člena ZSZ/84 dolžna plačati sorazmeren del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča, in je zato pravilno in tudi zadosti obrazloženo stališče tožene stranke, da z izdajo gradbenega dovoljenja dolžnost plačila stroškov ne preneha. Po citirani zakonski določbi, ki je prisilne narave, predstavlja namreč plačilo navedenih stroškov samostojno zakonsko obveznost, ki ni pogojena z izdajo gradbenega dovoljenja. Zato dejstvo, da je bilo tožnikoma gradbeno dovoljenje izdano brez potrdila iz 2. odstavka 44. člena ZSZ/84 na obveznost plačila stroškov ne vpliva. Neutemeljen je tožbeni ugovor tožnikov, da se odločitvi upravnih organov ne bi smeli opirati na Odlok o plačilu sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča na območju Občine R. (Uradni Vestnik G., št. 38/95, v nadaljevanju: odlok), ker se le ta v času, ko sta začela postopek za izdajo gradbenega dovoljenja še ni izvajal. Za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe tožene stranke je relevantno, (poleg dejanskega) zgolj pravno stanje v času odločanja o odmeri in plačilu stroškov na prvi stopnji. Takrat pa je odlok uveljavljen s 30.11.1995 (pravilno 23.12.1995) nedvomno že veljal in je torej v konkretnem primeru predstavljal veljavno podlago za odločanje.

Tožnika s pritožbo izpodbijata sodbo sodišča prve stopnje iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. ZSZ/84, na katerega se prvostopno sodišče sklicuje v 2. odstavku 45. člena določa, da ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja brez potrdila o plačanem sorazmernem delu stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča. Glede na citirano določbo jima ob predpostavki, da bi bila dolžna plačati sorazmerni del navedenih stroškov, ne bi bilo mogoče izdati gradbenega dovoljenja brez potrdila o plačilu prispevka. Ker pa nista bila zavezanca za plačilo spornega prispevka, ker ob vložitvi prošnje za izdajo lokacijskega dovoljenja v Občini R. še niso bili sprejeti vsi potrebni predpisi, na podlagi katerih se določa sorazmerni del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča in se ZSZ/84 ni mogel izvajati, jima je bilo gradbeno dovoljenje izdano dne 17.7.1996. Odlok o plačilu sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča na območju Občine R. in Odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč v Občini R. sta bila sprejeta po izdaji lokacijskega dovoljenja. Prepričana sta zato, da so zanju veljali predpisi, ki so se uporabljali ob vložitvi njune prošnje za izdajo lokacijskega dovoljenja. Prvostopno sodišče napačno zaključuje, da plačilo sorazmernega dela stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča ni pogojeno z izdajo gradbenega dovoljenja. Ob pravilni uporabi določbe 2. odstavka 45. člena ZSZ/84 je ugotoviti, da gradbenega dovoljenja ni mogoče izdati brez dokazila o plačilu prispevka. Sodišču druge stopnje predlagata, da izpodbijano sodbo odpravi in v zadevi odloči tako, da se odločbi upravnih organov obeh stopenj odpravita, postopek zoper njiju pa ustavi. Zahtevata tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje in z razlogi, ki jih navaja v izpodbijani sodbi, zato jih v izogib ponavljanju ne navaja ponovno.

V obravnavanem primeru gre za odmero sorazmernega dela stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča po 43a členu ZSZ/84. Po določbah navedenega člena je dolžan investitor, ki namerava zgraditi nov objekt oziroma prizidati ali nadzidati obstoječi objekt, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, izven območja urejanja stavbnega zemljišča in ga priključiti na komunalne objekte in naprave, zgrajene izven območja urejanja stavbnega zemljišča, plačati sorazmerni del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča (1.odstavek). Sorazmerni del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča izven območja urejanja stavbnega zemljišča se določi kot povprečje stroškov opremljanja za m2 stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami sekundarnega omrežja na vseh območjih urejanja v občini oziroma posebni družbenopolitični skupnosti v predhodnem letu in pomnoži s številom m2 objekta, ki ga investitor namerava zgraditi, prizidati ali nadzidati (2.odstavek). Tudi po presoji pritožbenega sodišča je bilo o plačilu sorazmernega dela stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča, ki je predmet tega upravnega spora, pravilno odločeno in na veljavni pravni podlagi, to je 43a členu ZSZ/84, Odloku o plačilu sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča na območju Občine R., ki je stopil v veljavo 23.12.1995 ter Odloku o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč v Občini R., ki je začel veljati 22. 3.1996. Neutemeljen je pritožbeni ugovor tožnikov, da je bilo v obravnavanem primeru materialno pravo zmotno uporabljeno. Oba citirana občinska odloka, na podlagi katerih je upravni organ prve stopnje tožnikoma določil višino sorazmernega dela stroškov za opremljanje sta bila v času izdaje prvostopne odločbe (24.9.1996) že v veljavi. Kot je pravilno navedlo že prvostopno sodišče je za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe pomembno dejansko in pravno stanje v času odločanja upravnega organa prve stopnje. Napačno je zato stališče tožnikov, da bi zanju morali veljati predpisi, ki so se uporabljali v času vložitve njune zahteve za izdajo lokacijskega dovoljenja.

Tudi ugovor tožnikov, ki ga ponavljata v pritožbi, da nista dolžna plačati navedenih stroškov "za nazaj", ker jima je bilo pred njihovo odmero že izdano gradbeno dovoljenje, ni utemeljen. Pritožbeno sodišče se strinja z razlago sodišča prve stopnje in tožene stranke, da z izdajo gradbenega dovoljenja dolžnost plačila stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča ne preneha. Plačilo stroškov po določbah 43., 43a in 44. člena ZSZ/84 je samostojna investitorjeva zakonska obveznost, kot tudi pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. Investitorjema je bilo res izdano gradbeno dovoljenje brez potrdila o plačanem sorazmernem delu stroškov (2.odstavek 45. člena ZSZ/84), kar pa na samo obveznost plačila navedenih stroškov in s tem na zakonitost izpodbijane odločbe upravnega organa prve stopnje, nima nobenega vpliva.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo obeh tožnikov zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zahtevek tožnikov za povrnitev stroškov pritožbenega postopka je sodišče zavrnilo, ker po določbi 3.odstavka 23. člena ZUS trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, kadar sodišče v upravnem sporu, tako kot je v obravnavanem primeru, odločalo le o zakonitosti upravnega akta.