Jedro

Za določitev vrstnega reda poplačila upnikov po prodaji nepremičnine v izvršilnem postopku je ključnega pomena ugotovitev, kdaj so posamezni upniki pridobili zastavne pravice na nepremičnini, ne pa, kdaj je bil v posamezni izvršilni zadevi vložen predlog za izvršbo ali kdaj je bil izdan sklep o izvršbi.

ZIZ v 196. členu določa le, kateri upniki se poplačajo iz kupnine od prodane nepremičnine, ne pa tudi, kakšen je vrstni red poplačila teh upnikov.

Izrek

I. Pritožbama upnikov C. d.o.o. in M. d.o.o. se ugodi in se sklep v izpodbijanih V.9., V.10., V.11., V.12., V.13. in VI. točki izreka v razmerju do vseh upnikov razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških upnika C. d.o.o. se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano odločbo: - v I. točki izreka: sklenilo, da se izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi In 669/2009 z dne 26. 8. 2009, nadaljuje z novim upnikom – E. d.o.o.; - v II. točki izreka: sklenilo, da se priglašeni stroški upnikov C. d.o.o. in V. S. s.p. zavržejo; - v III. točki izreka: ugotovilo, da znaša terjatev Republike Slovenije iz naslova davka od prometa nepremičnin 953,00 EUR, ter se poplača kot prednostna; - v IV. točki izreka: ugotovilo obstoj prednostne terjatve Republike Slovenije iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2010 v skupni višini 117,28 EUR; - v V. točki izreka: sklenilo, da se iz zneska kupnine 48.614,59 EUR, dobljene s prodajo dolžničinega solastninskega deleža na nepremičnini, poravnajo terjatve po naslednjem vrstnem redu in v naslednji višini:

1. stroški upnika C. d.o.o. z zakonitimi zamudnimi obrestmi, v skupni višini 538,04 EUR,

2. stroški upnika V. S. s.p. z zakonitimi zamudnimi obrestmi, v skupni višini 385,73 EUR,

3. stroški upnika M. d.o.o. z zakonitimi zamudnimi obrestmi, v skupni višini 99,56 EUR,

4. stroški upnika E. d.o.o. (prej Ž. M. s.p.) z zakonitimi zamudnimi obrestmi, v skupni višini 560,31 EUR,

5. stroški upnika E. d.o.o. (po sklepu o izvršbi Ig 2003/11183 v zvezi s sklepom In 2005/01019) z zakonitimi zamudnimi obrestmi, v skupni višini 367,89 EUR,

6. stroški upnika B. d.d. (zdaj E. d.o.o.) z zakonitimi zamudnimi obrestmi, v skupni višini 50,00 EUR,

7. terjatev Republike Slovenije iz naslova davka od prometa nepremičnin v višini 953,00 EUR,

8. terjatev Republike Slovenije iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2010 z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v skupni višini 117,28 EUR,

9. terjatev upnika E. d.o.o. (po sklepu o izvršbi Ig 2003/11183 v zvezi s sklepom In 2005/01019) iz naslova glavnice z zakonitimi zamudnimi obrestmi, v skupni višini 8.123,44 EUR,

10. terjatev upnika E. d.o.o. (po sklepu o izvršbi Ig 2004/00121 v zvezi s sklepom In 2005/00934) iz naslova glavnice z zakonitimi zamudnimi obrestmi, v skupni višini 8.069,35 EUR,

11. terjatev upnika B. d.d. (zdaj E. d.o.o.) iz naslova glavnice z zakonitimi zamudnimi obrestmi, v skupni višini 8.779,18 EUR,

12. delno terjatev upnika C. d.o.o. v višini 11.153,49 EUR,

13. delno terjatev upnika V. S. s.p. v višini 9.417,31 EUR; - v VI. točki izreka: sklenilo, da se izvršbe, dovoljene s sklepi o izvršbi In 656/2002 z dne 26. 6. 2002, In 2004/00905 z dne 31. 1. 2005 in In 2004/01220 z dne 14. 10. 2004, ustavijo.

2. Zoper sklep o poplačilu sta se pravočasno pritožila upnika C. d.o.o. (v nadaljevanju: prvi pritožnik) in M. d.o.o. (v nadaljevanju: drugi pritožnik), oba iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), drugi pritožnik pa tudi iz razlogov po 9. členu ZIZ ter zaradi kršitve več členov Ustave RS in pravic po EKČP. 3. Prvi pritožnik v pritožbi navaja, da je sodišče pri ugotavljanju vrstnega reda poplačila terjatev upnikov pravilno ravnalo le pri odločitvi glede vrstnega reda poplačila stroškov izvršilnega postopka, za zadnje leto zapadlih davščin in privilegiranih terjatev. Pri terjatvah upnikov iz prvega odstavka 198. člena ZIZ pa je sodišče ravnalo nepravilno, ko ni upoštevalo zakonito pridobljenega vrstnega reda prvega pritožnika. Kljub temu, da je prvi pritožnik pridobil prvi vrstni red, je sodišče njegovo terjatev poplačalo šele kot četrto (pred prvim pritožnikom je sodišče nezakonito poplačalo tri terjatve upnika E. d.o.o.). Sodišče je v obrazložitvi k V. točki sklepa pravilno ugotovilo, da je bila v vodilni izvršilni zadevi dovoljena izvršba z rubežem in prodajo nevknjižene nepremičnine ter opravljen rubež nepremičnine. To pomeni, da je prvi pritožnik z dovolitvijo rubeža in prodajo nevknjižene nepremičnine ter opravljenim rubežem te nepremičnine pridobil poplačilno pravico, ki ima v izvršilnem postopku smiselno enak pomen kot zastavna pravica. Ker nepremičnina (poslovni prostor) ni bila vpisana v zemljiško knjigo, je prvi pritožnik pri sestavi predloga za izvršbo skladno s prvim odstavkom 211. člena ZIZ natančno navedel vse podatke, potrebne za identifikacijo nepremičnine. Na podlagi tega predloga je sodišče izdalo sklep In 2002/00656 z dne 26. 6. 2002, s katerim je dovolilo popis, cenitev in prodajo nepremičnine. V nadaljevanju postopka je sodišče 6. 8. 2003 sprejelo sklep, s katerim je določilo izvršiteljico in ji odredilo, da pred pričetkom rubeža vroči dolžnici predmetni sklep in opravi rubež nepremičnine. Dne 5. 9. 2003 je izvršiteljica opravila rubež nepremičnine, pri katerem je bila prisotna tudi dolžnica. Skladno s tretjim odstavkom 211. člena ZIZ ima zapisnik o rubežu pomen zaznambe izvršbe. Po pritožnikovi pridobitvi zastavne pravice 5. 9. 2003 je bila nepremičnina vpisana v zemljiško knjigo. Sodišče, ki je po uradni dolžnosti obvezano skladno s prvim odstavkom 170. člena ZIZ zaznamovati sklep o izvršbi na nepremičnini v zemljiški knjigi, je to storilo šele po tem, ko so ostali upniki (zdaj trikrat E. d.o.o.) pridobili zastavno pravico v zemljiški knjigi. Prav tako je sodišče ravnalo nezakonito, ko ob vpisu zastavne pravice v zemljiški knjigi ni upoštevalo, da je prvi pritožnik pridobil zastavno pravico pred upnikom V. S. s.p. Opustitev dolžnega ravnanja sodišča (pravočasne zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi) je imela za posledico, da je pritožnikova zastavna pravica, ki jo je zakonito pridobil pred vsemi ostalimi upniki, vpisana na napačno mesto v zemljiški knjigi. Prav tako pa je zgoraj opisano ravnanje imelo za posledico, da je pritožnikova terjatev pridobila isti vrstni red kot terjatev upnika V. S. s.p., pa čeprav je prvi pritožnik pridobil zastavno pravico pred njim. Ne glede na opustitev zgoraj opisanega dolžnega ravnanja je sodišče pri ugotavljanju vrstnega reda prvega pritožnika napačno uporabilo materialno pravo, in sicer je navedlo, da je opravilo poplačilo terjatev upnikov po vrsti, kot so pridobili zastavno pravico v zemljiški knjigi. Takšno ravnanje sodišča je nezakonito in v nasprotju s priloženo ustavno odločbo Up-438/04 z dne 25. 1. 2005 (pravilno: 6. 7. 2006). Navedena ustavna odločba določa, da je načelo zaupanja v zemljiško knjigo mogoče upoštevati samo v zemljiškoknjižnem pravu in ne v izvršilnem pravu. Sodišče je v nasprotju z ustavno odločbo slepo verjelo stanju v zemljiški knjigi, namesto da bi ugotovilo pravilno dejansko stanje pridobljenih poplačilnih pravic, ki je razvidno iz spisa. Sodišče bi ravnalo pravilno, če bi ugotovilo, da je bil prvi pritožnik tisti, ki je prvi pridobil zastavno pravico na način, določen v 211. členu ZIZ, in to tudi upoštevalo pri vrstnem redu poplačil. To pa bi sodišče ugotovilo ob pravilni interpretaciji drugega odstavka 198. člena ZIZ. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj sklep v izpodbijanem delu razveljavi oz. vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka

4. Drugi pritožnik v pritožbi navaja, da je sodišče z izdajo sklepa in odredbe In 2004/01220 z dne 29. 3. 2005 določilo izvršiteljico in odredilo rubež nepremičnine kot prisilno dejanje zavarovanja interesov in pravic upnikov, zato nihče, ne glede na kasnejši vpis zaznambe izvršbe v zemljiški knjigi, nima arbitrarne pravice do prednostnega poplačila dolga, temveč 196. člen ZIZ določa, da se iz kupnine poplačajo upniki, na predlog katerih je sodišče dovolilo izvršbo, ter mora sodišče glede na načelo pravičnosti upnike postaviti v enakopraven položaj. Denarna sredstva, pridobljena s prodajo, so namenjena izključno poplačilu upnikov po izdanih sklepih o izvršbi. Postavljanje in ustvarjanje sintetičnih pravic do poplačila pa je v nasprotju z vsemi pravnimi normami. Sodišče je kršilo tudi načelo učinkovitega sodnega postopka, saj je odločitev od prodaje do razdelitve denarnih sredstev trajala občutno predolgo. Sodišče je prezrlo dejstvo, da nepremičnina ni bila vpisana v zemljiški knjigi ter da vpis zaznambe izvršbe ne daje nobene prednostne pravice do poplačila, ampak bi sodišče pri odločanju morala voditi le časovni okvir in dinamika izdanih sklepov o izvršbi. Vsak sklep o izvršbi v povezavi z vpisom zaznambe v zemljiški knjigi ne sme in ne more predstavljati absolutne pravice do prednostnega poplačila, razen zakonsko določenih prednostnih subjektov znotraj postopka. Sodišče ne loči med prostovoljno in prisilno hipoteko ter ju zavestno enači, čeprav gre za povsem nasprotujoči si pravni normi s svojo vsebino, predvsem pa nastopa v nasprotju s 1. točko 196. člena ZIZ. Sodišče je z izdajo sklepa že zdavnaj določilo vrstni red, predvsem z navedbo opravilnih številk in podrejeno pristopnih opravilnih številk, ter s tem eksplicitno določilo vrstni red poplačila upnikov, zato sklep nasprotuje samemu sebi. Poleg tega mora sodišče pri izvrševanju pooblastil spoštovati načela zakonitosti, sorazmernosti in ekonomičnosti. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Glede na pravni interes pritožnikov in njune pritožbene navedbe je pritožbeno sodišče štelo, da se oba pritožnika pritožujeta le zoper odločitve v V.9. do vključno V.13. točki izreka ter zoper odločitev v VI. točki izreka. Oba pritožnika se zoper sklep o poplačilu pritožujeta iz razloga, ker menita, da bi sodišče prve stopnje pri razdelitvi kupnine od prodane nepremičnine moralo upoštevati, da sta oba pridobila zastavno pravico na nepremičnini že z dnem oprave rubeža nepremičnine (po postopku, opravljenem po določbi 211. člena ZIZ), zaradi česar bi morala biti poplačana v celoti.

7. Ni mogoče pritrditi stališču drugega pritožnika, da mora sodišče pri razdelitvi kupnine od prodane nepremičnine upnikom upoštevati vrstni red, po katerem so bili izdani sklepi o izvršbi v posameznih izvršilnih zadevah, oz. da je sodišče s tem, ko je v sklepu navedlo (pristopne) opravilne številke in naštelo posamezne upnike po določenem vrstnem redu, tudi že določilo vrstni red poplačila upnikov. Za določitev vrstnega reda poplačila upnikov po prodaji nepremičnine v izvršilnem postopku ni bistveno, kdaj je bil v posamezni izvršilni zadevi izdan sklep o izvršbi, niti ne, kdaj je bil v posamezni izvršilni zadevi vložen predlog za izvršbo oz. predlog za nadaljevanje izvršbe na nepremičnino (od vložitve predloga za izvršbo oz. predloga za nadaljevanje izvršbe je odvisno le, katera opravilna številka se dodeli posameznemu In spisu, od tega pa, katera izvršilna zadeva je vodilna in po kakšnem vrstnem redu si sledijo pristopi posameznih zadev k vodilni zadevi). Glede na določbo drugega odstavka 198. člena ZIZ je za določitev vrstnega reda poplačila upnikov iz kupnine od prodane nepremičnine ključnega pomena ugotovitev, kdaj so posamezni upniki pridobili zastavne pravice na nepremičnini, zastavno pravico na nepremičnini pa upnik pridobi bodisi z vpisom zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiško knjigo oziroma z vknjižbo zastavne pravice (to velja v primeru nepremičnin, ki so vpisane v zemljiško knjigo – prim. 170. člen ZIZ) bodisi z razglasitvijo in objavo zapisnika o rubežu nepremičnine na oglasni deski sodišča in v Uradnem listu (to velja v primeru nepremičnin, ki niso vpisane v zemljiško knjigo; prim. 211. člen ZIZ v povezavi z odločbo Ustavnega sodišča RS Up-232/02-17 z dne 11. 12. 2003 (1)).

8. Tudi ne drži pritožbeni očitek drugega pritožnika, da sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni ločilo med prostovoljno in prisilno hipoteko, temveč ju je enačilo. Iz podatkov vodilnega spisa in pristopnih spisov je namreč razvidno, da v konkretnem primeru nobeden od upnikov, ki so navedeni v uvodu izpodbijanega sklepa, ni pridobil zastavne pravice na nepremičnini, ki je predmet tega postopka, pred oz. izven tega izvršilnega postopka (npr. z vknjižbo pogodbene hipoteke).

9. Drugi pritožnik sodišču prve stopnje tudi neutemeljeno očita, da ni postopalo v skladu z določbo 1. točke 196. člena ZIZ. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da 196. člen ZIZ določa le, kateri upniki se poplačajo iz kupnine od prodane nepremičnine, ne določa pa vrstnega reda poplačila upnikov, ki so navedeni v tem členu. Vrstni red poplačila upnikov v nepremičninski izvršbi določajo 197., 198. in 200. člen ZIZ. Iz določbe drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 198. člena ZIZ je tako razvidno, da upnik, ki je predlagal izvršbo na nepremičnino, nima posebne prednosti pri poplačilu, temveč je izenačen z drugimi upravičenci do poplačila iz prvega odstavka 198. člena ZIZ, saj drugi odstavek 198. člena ZIZ določa, da se po poplačilu prednostnih terjatev iz 197. člena ZIZ, upniki, našteti v prvem odstavku odstavka 198. člena ZIZ, poplačajo po vrsti, kot so pridobili zemljiški dolg oz. zastavno pravico oz. po vrstnem redu, kot so bile osebne služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena vpisana v zemljiški knjigi.

10. Ob preizkusu izpodbijanega dela sklepa po uradni dolžnosti (v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je izpodbijani del sklepa (od V.9 točke izreka do konca izreka) obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj obrazložitev sklepa ne vsebuje razlogov o vseh odločilnih dejstvih. Sodišče prve stopnje namreč v delu obrazložitve izpodbijanega sklepa, v katerem je pojasnjevalo, v kakšni višini se (po poplačilu izvršilnih stroškov in prednostnih terjatev) poplačajo terjatve posameznih upnikov (7. do 9. stran sklepa), ni navedlo nobenih razlogov, zakaj terjatev drugega pritožnika v predmetnem izvršilnem postopku ni bila v celoti poplačana. V zaključku obrazložitve k V. točki izreka sklepa je sodišče prve stopnje drugega pritožnika namreč le omenilo kot upnika, katerega terjatev (po opravljenem poplačilu drugih upnikov) ostane neplačana, ter v obrazložitvi k VI. točki izreka navedlo samo, da razpoložljiva kupnina ni zadoščala (tudi) za popolno poplačilo drugega pritožnika, zaradi česar je izvršbo s prodajo nepremičnine (tudi) za poplačilo preostanka terjatve drugega pritožnika ustavilo. Sodišče prve stopnje bi moralo v obrazložitvi sklepa pojasniti, zakaj drugi pritožnik v predmetnem izvršilnem postopku ni dosegel poplačila svoje celotne terjatve (temveč le poplačilo izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi) oz. bi se moralo opredeliti, kdaj in na kakšen način je na nepremičnini, ki je bila predmet tega izvršilnega postopka, pridobil zastavno pravico drugi pritožnik.

11. Glede na to, da izpodbijani sklep nima razlogov o enem od odločilnih dejstev, od katerega pa je odvisen tudi vrstni red poplačila vseh ostalih upnikov iz uvoda izpodbijanega sklepa, je pritožbeno sodišče pritožbi drugega pritožnika in posledično tudi pritožbi prvega pritožnika ugodilo in sklep v izpodbijanem delu (t.j. v V.9., V.10., V.11., V.12., V.13. in VI. točki izreka) razveljavilo v razmerju do vseh upnikov ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Ker je pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanem delu razveljavilo že iz navedenega razloga, utemeljenosti pritožbenih navedb prvega pritožnika ni presojalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Glede na to, da je sodišče prve stopnje v vodilni izvršilni zadevi (In 656/2002) in v več pristopnih izvršilnih zadevah (In 905/2004, In 1220/2004 ter In 934/2005) postopalo tako, kot da nepremičnina, ki je bila predmet tega izvršilnega postopka (poslovni prostor), na začetku postopka ni bila vpisana v zemljiško knjigo, se bo moralo sodišče prve stopnje ob ponovnem odločanju o poplačilu upnikov bolj podrobno opredeliti do vprašanja, kdaj in na kakšen način (z razglasitvijo in objavo zapisnika o rubežu nepremičnine na oglasni deski sodišča in v Uradnem listu ali (šele) z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi) je vsak posamezni upnik v predmetnem izvršilnem postopku pridobil zastavno pravico na nepremičnini, ter svojo odločitev glede vrstnega reda poplačila upnikov obrazložiti tako, da bo njeno pravilnost in zakonitost mogoče preizkusiti glede vseh upnikov.

14. Odločitev o pritožbenih stroških prvega pritožnika se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridrži za končno odločbo.

(1) Po stališču Ustavnega sodišča RS v odločbi Up-232/02-17 z dne 11. 12. 2003 sta razglasitev in objava zapisnika o rubežu na oglasni deski sodišča in v Uradnem listu ključni za stvarnopravni učinek zapisnika o rubežu.