Jedro

Denarna kazen v družinskih postopkih zavarovanja z začasno odredbo ni namenjena kaznovanju preteklih neustreznih ravnanj in kršitev začasne odredbe, temveč je sredstvo za prisilitev udeležencev, da spoštujejo začasno odredbo, torej da ravnajo v skladu z njo oziroma se vzdržijo z začasno odredbo prepovedanih ravnanj.

Žrtev nasilja ima pravico, da izrazi svoja čustva, prav tako ima pravico, da določena ravnanja ali govorjenja nasprotnega udeleženca dojema kot neprijetna in grozeča ter da se nasprotnega udeleženca boji; po drugi strani nasprotni udeleženec nima pravice določati, katero njegovo vedenje oziroma ravnanje je lahko prepoznano kot nadležno ali grozeče in česa se predlagateljica "sme" bati.

Izrek

I.Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.

II.Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Oris zadeve in odločitev sodišča prve stopnje:

1.Udeleženca postopka sta zakonca v postopku razveze, ki imata dva skupna otroka: A. A (rojenega 2011) in B. A. (rojeno 2015). Predlagateljica v postopku zahteva razvezo zakonske zveze, dodelitev otrok v varstvo in vzgojo, ureditev stikov ter določitev preživnine.

2.Sodišče prve stopnje je 10. 12. 2024 na predlog predlagateljice izdalo začasno odredbo, s katero je kot bistveno določilo, da ima nasprotni udeleženec stike z otrokoma pod nadzorom Centra za socialno delo X. (v nadaljevanju: CSD) ter oba udeleženca napotilo na trening starševskih veščin. Zoper navedeni sklep sta se pritožila oba udeleženca; naslovno sodišče je s sklepom IV Cp 130/2025 z dne 31. 1. 2025 ugodilo pritožbi predlagateljice glede njene napotitve na trening starševskih veščin, medtem pritožbo nasprotnega udeleženca pa je zavrnilo.

3.Z izpodbijanim sklepom z dne 28. 2. 2025 je sodišče je prve stopnje zavrnilo predlog predlagateljice z dne 18. 12. 2024 za denarno kaznovanje nasprotnega udeleženca zaradi domnevne kršitve začasne odredbe z dne 10. 12. 2024.

4.Z izpodbijanim sklepom z dne 18. 3. 2025 je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti de facto spremenilo in nadomestilo svoj sklep z dne 10. 12. 2024 tako, da se odslej v prisotnosti CSD izvede zgolj predaja otrok na stik in s stika, medtem ko se sam stik lahko izvede izven prostorov CSD in brez nadzora; dodatno je nasprotnemu udeležencu določilo telefonske stike ob ponedeljkih ob 19. uri v trajanju največ pol ure (I. točka izreka); določilo nadomeščanje odpadlih stikov (II. točka izreka) ter spremljanje in poročanje o stikih (III. točka izreka); zavrnilo, kar je predlagateljica zahtevala več ali drugače (podaljšanje stikov pod nadzorom - IV. točka izreka, ni pritožbeno izpodbijana); določilo denarno kazen za primer kršitve; določilo, da sklep velja največ tri mesece, da pritožba zoper začasno odredbo ne zadrži izvršitve sklepa in da se odločitev o stroških pridrži do končne odločitve (V. do VIII. točka izreka).

Pritožbeni postopek:

5.Zoper sklep z dne 28. 2. 2025 se pritožuje predlagateljica in med drugim navaja, da se je nasprotni udeleženec zavedal, da nima pravice do telefonskih stikov in da je namenoma kršil začasno odredbo. Ni pripravljen na kritično soočenje s svojimi neustreznimi vzorci ravnanja.

6.Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

7.Zoper sklep z dne 18. 3. 2025 se pritožuje nasprotni udeleženec in med drugim navaja, da ni opisan noben konkreten nasilni dogodek, ki bi se zgodil ob katerikoli predaji oziroma na stiku. S tem, ko je stike skušal izkoristiti za pogovore o odprtih vprašanjih glede skupnega premoženja, predvsem listinah, ki jih je predlagateljica odtujila in se nanašajo na skupno premoženje (dokazila), nasprotni udeleženec ni kršil z začasno odredbo določenih stikov, niti ni izvajal nobenega nasilja nad nikomer, še posebej ne nad otrokoma. Druge okoliščine, ki se navajajo v izpodbijanem sklepu, to je, da naj bi ob predajah bilo zaznati iz nekakšne drže nasprotnega udeleženca, da je še vedno jezen na predlagateljico in da je slednja delovala prestrašeno ter v podrejenem položaju, prav tako niso razlogi, zaradi katerih bi se stiki določili na način, kot so določeni z izpodbijanim sklepom. Stiki so potekali brez težav, na stikih sta bila otroka sproščena in razigrana. Brez težav bi lahko potekali v daljšem trajanju. V primeru stikov dvakrat na teden po šoli, kot je predlagal nasprotni udeleženec, sploh ne bi prihajalo do stikov med predlagateljico in nasprotnim udeležencem. Ni nobenega razumnega razloga, da bi stiki po telefonu potekali zgolj enkrat tedensko v trajanju pol ure. V sklepu ni obrazloženo, zakaj otrokoma niso v korist telefonski stiki v večjem obsegu.

8.Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

9.Pritožbi nista utemeljeni.

Glede pritožbe predlagateljice:

10.Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da denarna kazen v družinskih postopkih zavarovanja z začasno odredbo ni namenjena kaznovanju preteklih neustreznih ravnanj in kršitev začasne odredbe, temveč je sredstvo za prisilitev udeležencev, da spoštujejo začasno odredbo, torej da ravnajo v skladu z njo oziroma se vzdržijo z začasno odredbo prepovedanih ravnanj.

11.Pritožba predlagateljice konkretizirano ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je nasprotni udeleženec po tem, ko mu je bilo na sodišču povedano, da telefonskih stikov ne sme imeti, prenehal s klicanjem otrok, torej je prenehal s kršitvami začasne odredbe. Zato se tudi pritožbeno sodišče strinja, da ni razlogov za izrek denarne kazni. Glede na v prejšnjem odstavku povedano ni pomembno, ali je nasprotni udeleženec začasno odredbo kršil namerno ali po pomoti ter ali je lagal glede pogovora s socialno delavko.

Glede pritožbe nasprotnega udeleženca:

12.Sodišče prve stopnje je v 9. do 12. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa prepričljivo in natančno pojasnilo, da se predlagateljica ob srečanjih z nasprotnim udeležencem še vedno počuti prestrašeno, podrejeno in ogroženo, kar je posledica deloma njegovih preteklih ravnanj, deloma pa tudi njegove drže in nastrojenosti ob predajah. Sodišče prve stopnje se je pri tem oprlo na obširno in podrobno poročilo CSD z dne 14. 3. 2025. CSD je med drugim ugotovil, da se otroka še vedno bojita očeta in da ju skrbi, kaj se bo zgodilo, ko se srečata oče in mati (nasprotni udeleženec in predlagateljica), kar nedvomno kaže na to, da nasprotni udeleženec s svojimi ravnanji spravlja v stisko ne le predlagateljico, temveč tudi otroka. Pritožnik se s temi razlogi konkretizirano ne sooči, temveč le posplošeno zanika, da bi bil do predlagateljice nasilen oziroma da na stikih ali ob predaji "ni opisan noben nasilen dogodek." Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre zgolj za sprenevedanje, saj je bilo nasprotnemu udeležencu v tem postopku že s številnimi odločbami pojasnjeno, da je tudi psihično nasilje nasilje in da so otroci žrtve nasilja tudi v primeru, če so priča nasilju zoper drugo osebo.

13.V izpodbijanem sklepu ni ugotovljeno, da bi nasprotni udeleženec izrecno kršil začasno odredbo, temveč, da je s svojim vedenjem predlagateljico spravljal v stisko in strah. Predlagateljica ima pravico, da izrazi svoja čustva, prav tako ima pravico, da določena ravnanja ali govorjenja nasprotnega udeleženca dojema kot neprijetna in grozeča ter da se nasprotnega udeleženca boji; po drugi strani nasprotni udeleženec nima pravice določati, katero njegovo vedenje oziroma ravnanje je lahko prepoznano kot nadležno ali grozeče in česa se predlagateljica "sme" bati.

14.Teh ugotovitev ne morejo spremeniti navedbe, da sta otroka na stiku sproščena, da imata očeta rada in da stiki z otrokoma potekajo brez težav, saj sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu ni očitalo nič v zvezi z izvajanjem stika z otrokoma, temveč je nadzor primopredaje na stikih določilo zaradi zaščite predlagateljice.

15.Neutemeljene so tudi navedbe v zvezi s pogovori o skupnem premoženju; sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je pogovor med staršema ob predaji otrok namenjen izmenjavi informacij o otrocih oziroma izvrševanju stika, ne pa urejanju drugih vprašanj, (npr. skupnega premoženja), kar še posebej velja v tem primeru, ko se predlagateljica nasprotnega udeleženca boji in se v razmerju do njega počuti v podrejenem položaju. Premoženjskopravne posledice razpada njune zveze bo nasprotni udeleženec moral urejati v za to namenjenih postopkih.

16.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da so sedaj določeni stiki prekratki. Sodišče prve stopnje situacijo spremlja in stike tekoče prilagaja, kar je nedvomno prav, pri čemer ni spregledalo, da je tudi nasprotni udeleženec storil določene korake v smeri spremembe svojih neprimernih ravnanj, zato se stiki postopoma širijo. Sodišče prve stopnje je glede obsega stikov (kar velja tudi za telefonske stike) sledilo predlogu CSD, medtem ko pritožba le posplošeno navaja, da bi bili stiki lahko daljši in da bi lahko imel nasprotni udeleženec vsak dan telefonske stike ter neomejene stike s SMS sporočili. Ker je po drugi strani CSD ugotovil, da je v tej fazi najbolj primerno (in torej koristno za otroka), če stiki trajajo uro in pol, pritožbeno sodišče nima razlogov dvomiti v presojo sodišča prve stopnje, ki je sledilo mnenju CSD. Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da naj se stiki (tako fizični kot s pomočjo telekomunikacijskih naprav) širijo postopoma, upoštevaje tudi spremembe v vedenju in ravnanju nasprotnega udeleženca.

17.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi se stiki lahko izvajali s primopredajo v šoli. To je bil samostojen predlog nasprotnega udeleženca z dne 11. 3. 2025, medtem ko v odgovoru na predlog predlagateljice z dne 10. 3. 2025 takega predloga nasprotni udeleženec ni podal. Razen navedb, da so se stiki tako že izvajali v preteklosti in da na ta način sploh ne bi prihajalo do neposrednega stika med predlagateljico in nasprotnim udeležencem, slednji ni podrobneje pojasnil, zakaj bi bilo tako izvrševanje stikov v največjo korist otroka.

18.Glede na vse povedano in ker tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku1 v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku2), je pritožbi zavrnilo in izpodbijana sklepa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

19.Ker gre za postopek zavarovanja znotraj odprtega nepravdnega postopka, je sodišče druge stopnje odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.

-------------------------------

1Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.

2Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 161, 162, 163 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 226, 238b, 238f