Jedro

Tožba za izpodbijanje pravnih dejanj se lahko vloži v prekluzivnem roku 6 mesecev od dneva začetka stečajnega postopka ter na njeno utemeljenost ne vpliva, da ob uvedbi stečajnega postopka še ni iztekel pritožbeni rok zoper sodno odločbo, ki je bila izdana v posledici izpodbijanega pravnega dejanja (pripoznave tožbenega zahtevka).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugotovitveni tožbeni zahtevek, da sta brez pravnega učinka proti stečajni masi sklenitev aneksa z dne 28.9.1990 in pripoznava tožbenega zahtevka v postopku pod P ...

Temeljnega sodišča v ..., enote v .... Zavrnilo je tudi ugotovitev, da ne obstoja toženčeva terjatev v višini 161.244,00 SIT.

Zoper sodbo vlaga pritožbo tožnik, uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odst. 353. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ št. 4/77 do 29/90 - v nadaljnjem besedilu ZPP) ter predlaga njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V pritožbi zoper sodbo na podlagi pripoznave tožnik ni mogel uveljavljati pravno relevantnih pritožbenih razlogov. Ni namreč mogoče zanikati, da je bila dana pripoznava tožbenega zahtevka.

Tožnik izpodbija pravno dejanje pripoznave na podlagi čl. 112 Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. l. SFRJ št. 84/89 - v nadaljnjem besedilu ZPPSL). Gre za to, da je s tem pravnim dejanjem, ki je bilo veljavno v smislu ZPP, prišlo do oškodovanja upnikov. Pripoznava je bila dana 11 dni pred začetkom stečajnega postopka. Neugodno finančno stanje stečajnega dolžnika je bilo v septembru leta 1990 že dobro znano. Očitno je, da je tudi toženec za to vedel. Sicer bi ne poskušal sklepati s tožnikom takšne ekskluzivne dogovore, ki jih ni dosegel nihče od 4500 upnikov.

V odgovoru na pritožbo toženec predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba ne utemelji uveljavljani pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi res ne navede predpisa, na katerega je oprlo izpodbijano sodbo, kar pomeni procesno kršitev (čl. 338/4 ZPP). Ta kršitev pa ni bistvena, saj njena posledica ni pomanjkljivost, ki bi onemogočala preizkus sodbe prve stopnje. Preizkus ostalih procesnih kršitev iz 2. odst. 354. člena ZPP, na katere pazi sodišče druge stopnje (čl. 365/2 ZPP) pokaže, da tudi takšne kršitve niso podane.

Utemeljeno pa pritožba opozarja, da sodišče prve stopnje ni uporabilo določb materialnega prava, ki bi jih moralo uporabiti. Gre namreč za tožbo, s katero stečajni upravitelj v imenu stečajnega dolžnika izpodbija pravna dejanja na podlagi čl. 112 ZPPSL ter zahteva ugotovitev neobstoja v stečaju prijavljene, a prerekane terjatve (čl. 127/1 in 2 ZPPSL). Pravilna in zakonita odločitev v sporu terja ugotavljanje obstoja splošnih in posebnih predpostavk za izpodbijanje pravnih dejanj. Med splošne predpostavke spadajo dejstva, da je bil uveden stečajni postopek nad dolžnikom, da gre za pravno dejanje, ki se lahko izpodbija in, da bodo z izpodbijanjem doseženi ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov. Posebne predpostavke pa so objektivne narave (oškodovanje upnikov ali naklanjanje ugodnosti upnikom) ter subjektivne narave (da je toženec vedel ali bi moral vedeti za neugodno ekonomsko - finančno stanje dolžnika). Obstoj subjektivnega elementa pa ni potreben, če gre za razpolaganje s premoženjem dolžnika za neznato plačilo ali brez plačila.

Zaradi nepravilne uporabe materialnega prava sodišče prve stopnje pravotvornih dejstev v sporu ni ugotavljalo. Tožbo za izpodbijanje pravnih dejanj se lahko vloži v prekluzivnem roku šestih mesecev od dneva začetka stečajnega postopka (čl. 116/1 ZPPSL) ter tako utemeljitev prvostopne odločitve, da je stečajni upravitelj imel še možnost vložiti pritožbo zoper sodbo na podlagi pripoznave, nima opore v zakonu. ZPPSL daje upravičencem za izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika rok šestih mesecev, za katerega se predvideva, da je primeren, da se v tem času stečajni upravitelj oz. upniki lahko seznanijo s celotnim poslovanjem stečajnega dolžnika in storijo potrebne ukrepe za zaščito upnikov. Pri tem pritožba tudi utemeljeno opozarja na omejene pritožbene razloge, iz katerih se sme izpodbijati sodba na podlagi pripoznave (čl. 353/3 ZPP). Glede subjektivnega elementa kot predpostavke za izpodbijanje pravnih dejanj pa velja, da ni pomembno dejstvo, če je bilo dolžnikovo neugodno ekonomsko-finančno stanje znano na splošno v javnosti. Odločilno je le, če je za takšno dolžnikovo stanje vedel ali bi moral vedeti prav toženec. Prvo dejstvo (vednost v javnosti) je lahko le okoliščina, ki kaže na določeno stopnjo verjetnosti, pa tudi tožencu ekonomsko-finančno stanje dolžnika ni moglo ostati neznano. Te, subjektivne dejanske okoliščine so morale biti podane tedaj, ko je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje, breme dokaza za ta dejstva pa nosi tožnik (čl. 7/2 in čl. 219 ZPP).

Ker sodišče prve stopnje za odločitev v sporu pomembnih dejstev ni ugotavljalo, je podan uveljavljani pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (čl. 355/1 ZPP). Posledica je ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje (čl. 370/1 ZPP).

V novem postopku naj sodišče prve stopnje ugotovi vsa pravotvorna dejstva za pravilno uporabo predpisov, ki urejajo izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju ter nato v sporu, ob pravilni uporabi materialnega prava, znova odloči. Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker ti stroški niso bili zaznamovani.

Določila ZPPSL in ZPP so uporabljena na podlagi čl. 4/1 Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91-I).