Jedro

Dejstvo, da je tožnik prava neuka stranka ne more biti opravičljiv razlog za zamudo pri vložitvi pritožbe. Drugostopenjski organ pritožbe tudi ni mogel šteti za predlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj je tožnik vlogo izrecno opredelil kot pritožbo.

Tožnik je zoper odločbo o odmeri za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča pritožbo vložil prepozno, kar je samo po sebi razlog za zavrženje tožbe zoper odločbo po 7. točki 1. odstavka 36. člena ZUS-1.

Izrek

1. Tožba zoper sklep Davčnega urada Nova Gorica št. DT 4224-442/2008-3 (11021-04) z dne 27. 8. 2008 se zavrne.

2. Tožba zoper odločbo Davčnega urada Nova Gorica št. 4224-310157/2008-11021-11 z dne 23. 5. 2008 se zavrže.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrgla pritožbo tožnika zoper odločbo istega organa o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2008 na območju Mestne občine Nova Gorica, ker je bila vložena prepozno. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da mu je bila odločba vročena dne 30. 6. 2008. Zoper navedeno odločbo je tožnik imel pravico do pritožbe v roku 15 dni po prejemu odločbe. Tožnik je zoper navedeno odločbo vložil pritožbo šele dne 24. 7. 2008, torej ni bila vložena v zakonitem petnajstdnevnem roku, to je do 15. 7. 2008, kar je razlog za zavrženje pritožbe.

Z izpodbijano odločbo pa je tožena stranka tožniku odmerila nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2008 za nezazidano stavbno zemljišče in za stanovanje v skupnem znesku 964,97 EUR, hkrati mu je določila število obrokov, s katerimi mora nadomestilo plačati ter določila zapadlost posameznega obroka. V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja pravne podlage za odmero nadomestila in pojasnjuje, da je mesečna višina nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča odvisna od površine v m2, stopnje obremenitve, ki je izražena z določenim številom točk in vrednosti točke. Navaja, da znaša mesečna vrednost točke za leto 2008 0,004108 EUR.

Tožnik se je zoper sklep o zavrženju pritožbe pritožil, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil. Tožnik v tožbi pojasnjuje potek dotedanjih postopkov in navaja, da je odmerjeno nadomestilo nenormalno visoko, zlasti upoštevaje njegove nizke dohodke. Pojasnjuje, da gre pri parceli št. 940/11 k.o. A. v bistvu za vrtačo, ki jo je tožnik zasul z odpadnim materialom. Sam je neuka stranka in je bil z možnostjo vložitve pritožbe zoper prvostopenjsko odločbo seznanjen prepozno. Dejansko je neuka stranka, saj nima izobrazbe in tako ni poznal pomena dokumenta, ki ga je prejel. Preživlja se namreč s kmetijstvom. Tudi za sestavo pritožbe je potreboval tujo pomoč. Glede na navedeno bi moral drugostopenjski organ njegovo pritožbo šteti kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj je očitno, da je do prepozne vložitve pritožbe prišlo zaradi nevednosti tožnika. Predlaga, naj sodišče odločbo prvostopenjskega organa o odmeri nadomestila ter sklep istega organa o zavrženju pritožbe odpravi in zadevo vrne v ponovno obravnavanje in odločanje prvostopenjskemu organu. Prav tako predlaga, naj sodišče naloži toženi stranki povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdajo sodne odločbe dalje v roku 8 dni.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe iz razlogov, razvidnih iz odločbe organa druge stopnje.

K točki 1 izreka: Tožba v delu, ki se nanaša na sklep o zavrženju pritožbe, ni utemeljena.

Drugi odstavek 240. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo in nadaljnji, ZUP) določa, da če pritožba ni dovoljena, če je prepozna ali če jo je vložila neupravičena oseba, jo organ prve stopnje zavrže s sklepom. Sodišče je ocenilo, da je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da so podani pogoji za zavrženje pritožbe iz citiranega določila. Sodišče glede navedenega sledi utemeljitvi izpodbijanega sklepa, zato skladno z določilom 2. odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na utemeljitev prvostopenjskega organa. Sodišče zgolj poudarja, da je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da je bila odločba tožniku vročena dne 30. 6. 2008, tožnik pa je zoper navedeno odločbo vložil pritožbo šele dne 24. 7. 2008, kar je po poteku petnajstdnevnega roka. Sodišče ne more upoštevati tožbenih navedb, da je tožnik prava neuka stranka, saj to ne more biti opravičljiv razlog za zamudo pri vložitvi pritožbe. V odločbi o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je bil namreč naveden pravni pouk, da je zoper to odločbo dovoljena pritožba na Ministrstvo za finance v 15 dneh od vročitve odločbe. Drugostopenjski organ njegove pritožbe ni mogel šteti kot predloga za vrnitev v prejšnje stanje, saj za to ni imel nobenih razlogov. Tožnik je namreč svojo vlogo izrecno opredelil kot pritožbo in je zato drugostopenjski organ ni mogel obravnavati kot kakšno drugo pravno sredstvo.

Sodišče je glede zavrnitve tožbe odločilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1. K točki 2 izreka: Sodišče je tožbo zoper odločbo prvostopenjskega organa zavrglo iz naslednjih razlogov: Tožnik je zoper odločbo o odmeri za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča pritožbo vložil prepozno, kar je samo po sebi razlog za zavrženje tožbe zoper odločbo po 7. točki 1. odstavka 36. člena ZUS-1, kjer je določeno, da sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno. Ker je bila torej pritožba zoper prvostopenjsko odločbo vložena prepozno, je sodišče tožbo zoper odločbo zavrglo na podlagi zgoraj navedenega določila.

Ker je sodišče tožbo v enem delu zavrnilo, v enem pa zavrglo, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, skladno s 4. odstavkom 25. člena ZUS-1, zato sodišče ni ugodilo zahtevi za povrnitev stroškov postopka.