Jedro

Sodišče sme sklep o prenosu terjatve izdati šele, ko postane sklep o rubežu pravnomočen. Če je upnik predlagal, naj se dolžnikov dolžnik izjavi o terjatvi, na katero predlaga izvršbo, izda sodišče sklep o predlogu za prenos po izteku osmih dni od dneva, ko je bilo upniku vročeno obvestilo o izjavi dolžnikovega dolžnika, če pa se dolžnik o terjatvi ni izjavil, pa po poteku roka, v katerem bi se moral izjaviti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom o prenosu terjatve je sodišče prve stopnje odločilo, da se na podlagi njegovega pravnomočnega sklepa I 1207/2012 z dne 25. 11. 2014 o rubežu denarne terjatve na predlog upnika dovoli prenos zarubljene terjatve, ki jo ima dolžnik do svojega dolžnika, v izterjavo, do višine upnikove terjatve.

2.Dolžnik je vložil pravočasno pritožbo. Navaja, da v izpodbijanem sklepu ni individualizirana terjatev, kar bi morala biti, tudi glede na navedbo Višjega sodišča v Ljubljani v sklepu II Ip 2200/2019 z dne 23. 3. 2020. Ni namreč opredeljen niti dolžnikov dolžnik niti podatki o domnevni terjatvi, ki naj bi bila predmet prenosa. Izpodbijani sklep govori le o terjatvi, ki jo ima dolžnik do svojega dolžnika, brez česarkoli konkretnega. Iz izreka sklepa tako ni mogoče ugotoviti, kaj konkretno in zoper koga naj bi bilo preneseno v izterjavo. Že zaradi tega bi bilo treba pritožbi ugoditi. Prav tako iz izpodbijanega sklepa ni mogoče ugotoviti, na koga se terjatev prenaša. Zapisano je, da gre za prenos na predlog upnika, medtem ko izrek ne vsebuje osebe, na katero naj bi se terjatev prenesla. Ker je izrek sklepa tisto, kar je stvar realizacije in mora biti kot tak jasen in nedvoumen, ne pa, da je stvar nadaljnje interpretacije in napolnjevanja vsebine. Dolžnik priglaša stroške pritožbenega postopka.

3.Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).

6.V razlogih sklepa je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je v obravnavani zadevi na predlog upnika izdalo sklep o rubežu dolžnikove terjatve do dolžnikovega dolžnika, sklep o rubežu pa je postal pravnomočen dne 23. 3. 2020. Skladno s prvim odstavkom 115. člena ZIZ sme sodišče sklep o prenosu terjatve izdati šele, ko postane sklep o rubežu pravnomočen. Če je upnik predlagal, naj se dolžnikov dolžnik izjavi o terjatvi, na katero predlaga izvršbo, izda sodišče sklep o predlogu za prenos po izteku osmih dni od dneva, ko je bilo upniku vročeno obvestilo o izjavi dolžnikovega dolžnika, če pa se dolžnik o terjatvi ni izjavil, pa po poteku roka, v katerem bi se moral izjaviti (drugi odstavek 115. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje je v konkretnem primeru pravilno ugotovilo, da je sklep o rubežu denarne terjatve dolžnika do dolžnikovega dolžnika (Sklad Republike Slovenije za nasledstvo) postal pravnomočen dne 23. 3. 2020. Takrat je bil namreč izdan sklep II Ip 2200/2019, s katerim je Višje sodišče v Ljubljani zavrnilo pritožbo dolžnika in potrdilo sklep z dne 9. 10. 2019, s katerim je bil zavrnjen dolžnikov ugovor proti sklepu o rubežu z dne 25. 11. 2014. Sicer pa dolžnik v obravnavani pritožbi niti ne zatrjuje, da v obravnavanem primeru ne bi bili izpolnjeni pogoji iz 115. člena ZIZ, kar pa je za izdajo sklepa o prenosu tudi edino relevantno.

7.Neutemeljen je pritožbeni očitek, da v izpodbijanem sklepu terjatev ni individualizirana, saj ni opredeljen niti dolžnikov dolžnik niti podatki o domnevni terjatvi. Dolžnikova terjatev do dolžnikovega dolžnika, ki je bila z izpodbijanim sklepom prenesena v izterjavo, je namreč v zadostni meri opredeljena že v samem pravnomočnem sklepu o rubežu z dne 25. 11. 2014, prav tako dolžnikov dolžnik. Izpodbijani sklep o prenosu pa se v izreku sklicuje na pravnomočni sklep o rubežu in je tako povsem jasno, katera konkretna terjatev je bila prenesena v izterjavo, in zoper koga. Prav tako pritožba neutemeljeno navaja, da iz izpodbijanega sklepa ni mogoče ugotoviti, na koga se terjatev prenaša. Iz izreka sklepa namreč tudi izhaja, da se terjatev prenaša na predlog upnika do višine upnikove terjatve, kdo je upnik v tej zadevi, pa je navedeno v uvodu izpodbijanega sklepa in to tudi sicer ni sporno. Nobenega dvoma torej ni, na koga je bila terjatev prenesena in zato posebna nadaljnja interpretacija glede tega ne bo potrebna, kot tudi neutemeljeno očita pritožba.

8.Po povedanem je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, zato je višje sodišče pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo, saj tudi ni našlo nobenih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9.Dolžnik, ki s pritožbo ni uspel, krije svoje stroške pritožbenega postopka. Prav tako krije sam svoje stroške odgovora na pritožbo upnik, saj z njim ni prispeval k odločitvi višjega sodišča in tako ne gre za potrebne stroške postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ; peti in šesti odstavek 38. člena ZIZ).

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 115, 115/1, 115/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.