Jedro

V primeru, ko upnik od dolžnikovega delodajalca po 134. členu ZIZ zahteva, naj mu poravna celotno dolžnikovo obveznost po sklepu o izvršbi, mora v predlogu pojasniti, zakaj je obveznost dolžnikovega delodajalca po višini povsem enaka dolžnikovi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog upnika z dne 6. 6. 2013 za nadaljevanje izvršbe zoper dolžnikovega dolžnika v celoti zavrnilo (1. točka izreka), hkrati pa je odločilo, da se predlog upnika za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov z dne 6. 6. 2013 zavrne (2. točka izreka).

2. Zoper sklep vlaga pritožbo upnik in predlaga, da se pritožbi ugodi in se sklep v celoti spremeni oziroma podrejeno razveljavi in vrne zadeva sodišču prve stopnje v ponovno odločanje s stroškovno posledico. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da znesek, ki ga dolžnik dolguje upniku, ni isto kot znesek, ki bi ga moral dolžniku odtegniti od plače njegov delodajalec. V obravnavanem primeru pa upnik niti ne trdi, da bi glede na višino dolžnikove plače, od dneva, ko je delodajalec sprejel sklep o izvršbi, pa ga ni izvrševal, do vložitve predloga po 134. členu ZIZ, morali biti dolžniku odtegnjeni že vsi zneski sklepa o izvršbi. Sodišče tudi navaja, da je v ZIZ urejena dolžnost posredovanja podatkov in da ima upnik možnost, v kolikor ne razpolaga s podatki o višini dolžnikove plače, da sodišču predlaga pribavo teh podatkov od dolžnikovega delodajalca in na podlagi teh podatkov lahko upnik oblikuje predlog skladno s prvim odstavkom 134. člena ZIZ. Sodišče je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP ter 14. točke navedenega člena, saj je v obrazložitvi sklepa navedlo, da je upnik dne 11. 7. 2013 dopolnil predlog tako, da je navedel vse zneske v višini, ki jih je podal že v samem predlogu za izvršbo z dne 21. 11. 2012, pri tem pa je navedel, da je dolžnik že prejel zneske, in sicer 27. 2. 2013, 10. 5. 2013 in 13. 6. 2013 ter predlagal, da sodišče glede na opravljen izračun izvršbo utesni. Sicer pa upnikov predlog z dne 6. 6. 2013 in njegova dopolnitev vsebujeta vse za izvršbo potrebne podatke v skladu s 40. členom ZIZ. Upnik pa je vložil tudi utesnitev za vsa prejeta plačila, ki jih je prejel na podlagi dolga s strani upnika. Sklep, s katerim sodišče upnikovemu predlogu iz prvega odstavka 134. člena ZIZ ugodi, ima učinek sklepa o izvršbi, sodišče pa predlog presoja enako kot predlog za izvršbo v skladu s 40. členom ZIZ. Vse te podatke, ki jih določa 40. člen ZIZ, pa je upnik navedel že v prvotnem predlogu. V konkretnem primeru pa je upnik predlagal, da dolžnikov dolžnik poravna celotno terjatev upnika, vključno z že priznanimi izvršilnimi stroški ter zavarovanjem zahtevka ob upoštevanju že prejetih plačil. Zato ni ovire za izdajo sklepa na podlagi 134. člena ZIZ. Očitno je, da je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno nepravilna, saj je bil predlog dopolnjen tako, da je bil znesek enak znesku celotne terjatve, pri čemer so bili navedeni že plačani zneski in zaradi navedenega ne more nastopiti zavrnitev predloga zgolj iz razloga, ker upnik ni navedel zneskov, ki jih delodajalec ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi. Poleg tega pa zastopnica upnika tudi ne razpolaga s podatki o plači, ki jo delodajalec izplačuje dolžniku. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

3. Dolžnik ni podal odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

6. Tudi po oceni pritožbenega sodišča upnik v predlogu z dne 6. 6. 2013, kakor tudi dopolnitvi tega predloga, ni ustrezno utemeljil svojega zahtevka po določbi 134. člena ZIZ. Upnik že v samem predlogu, kakor tudi v njegovi dopolnitvi ni navedel niti enega razloga, zakaj mu dolžnikov delodajalec dolguje enako obveznost kot dolžnik. V primeru, ko upnik od dolžnikovega delodajalca po 134. členu ZIZ zahteva, naj mu poravna celotno dolžnikovo obveznost po sklepu o izvršbi, mora v predlogu pojasniti, zakaj je obveznost dolžnikovega delodajalca po višini povsem enaka dolžnikovi. Ni namreč nujno, da seštevek zneskov, ki bi morali biti odtegnjeni od dolžnikove plače, avtomatično predstavljajo celotno upnikovo terjatev zoper dolžnika (1).

7. Samo dejstvo, da je bil dolžnikov delodajalec seznanjen s pravnomočnostjo in izvršljivostjo sklepa o izvršbi, vendar pa niti sodišču niti upniku ni sporočil nobenih zadržkov, zakaj ni odtegnil zneska po sklepu o izvršbi, še ne kaže na utemeljenost upnikovega predloga po 134. členu ZIZ, saj v ničemer ne pojasni, zakaj upnik od dolžnikovega delodajalca zahteva izpolnitev enake obveznosti kot od dolžnika. Pri izvršbi na plačo oziroma druge stalne prejemke sodišče s sklepom o izvršbi zarubi le tisti del plače oziroma prejemka, na katerega je mogoče seči z upoštevanjem omejitev iz 102. člena ZIZ. Zato so tudi neutemeljene navedbe upnika v pritožbi, da zastopnici upnika niso znani podatki o plači dolžnika, ki jo delodajalec izplačuje dolžniku. Upnik se namreč s podatki o tem, ali je dolžnikov delodajalec pravilno uporabljal omejitve po 102. členu ZIZ oziroma o višini dolžnikove plače lahko seznani na način, da pri sodišču predlaga v skladu s 4. členom ZIZ ustrezne podatke pri dolžnikovem dolžniku. Vsi državni organi, nosilci javnih pooblastil, druge pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ter zasebniki so za namene izvršbe dolžni na zahtevo sodišča ali izvršitelja brezplačno posredovati podatke, ki se nanašajo na dolžnika po 4. členu ZIZ. Med te podatke pa nedvomno spadajo tudi podatki o višini plače po 6. točki prvega odstavka 4. člena ZIZ. Nenazadnje pa je bil upnik s sklepom sodišča z dne 13. 6. 2013 tudi opozorjen na pomanjkljiv predlog z dne 6. 6. 2013, ko ga je sodišče izrecno opozorilo, da je po 134. členu ZIZ možno izdati sklep le za tiste zneske, ki bi jih moral dolžnikov delodajalec odtegniti po prejemu sklepa o izvršbi, zaradi česar morajo biti ti zneski v njem opredeljeni določno. Upnik pa je v dopolnitvi predloga zgolj navedel celotno obveznost, ki je bila določena v plačilo dolžniku po sklepu o izvršbi, pri čemer pa je navedel, da je tri plačila že prejel na svoj tekoči račun v skupni višini 1.757,46 EUR in zato predlagal, da sodišče opravi izračun obresti ter glede na prejeta plačila izračuna še, koliko je dolžnikov dolžnik dolžan upniku. Upnik tako svoje obveznosti po pozivu sodišča ni dopolnil pravilno, saj je na njem trditveno in dokazno breme o tem, kolikšne zneske bi po sklepu o izvršbi moral glede na prejemke dolžnikove plače odtegniti dolžnikov delodajalec. Nenazadnje pa iz spisa izhaja tudi, da je X banka d.d. z dopisom z dne 12. 8. 2013 obvestila sodišče, da je dokončno poplačala sklep o izvršbi v konkretni izvršilni zadevi.

8. Ker niso podani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bila pritožba upnika zavrnjena kot neutemeljena ter kot pravilen in zakonit potrjen sklep sodišča prve stopnje po 2. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

9. Ker upnik v pritožbenem postopku ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen v zvezi s 165. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

(1) Uspešnost izterjave, ki je bila naložena dolžnikovemu delodajalcu, je odvisna od več dejavnikov - zlasti od višine dolžnikove plače, od predhodne obremenitve dolžnikove plače zaradi izterjave terjatev drugih upnikov, od višine dolžnikove obveznosti do upnika in od časa, ki je potekel od vročitve sklepa o izvršbi v izvršitev dolžnikovemu delodajalcu do upnikove vložitve predloga po 134. členu ZIZ.