Jedro

Register nepremičnin je javna evidenca o vseh nepremičninah, ki v evidenčnem smislu vzpostavlja nepremičnino ter zagotavlja uporabo podatkov o nepremičninah za namene prostorskega razvoja, davčne politike in izvajanja statističnih opazovanj, zato je uporaba teh podatkov, ki jih je tožnik predložil toženi stranki, pravilna. Ker je mogoče dokazovati drugačno vrednost nepremičnin kot tisto, ki jo vsebujejo javne evidence, je po presoji sodišča tožena stranka v pozivu tožnika pravilno pozvala k predložitvi listin oziroma podatkov, s katerimi bi izkazoval drugačno vrednost nepremičnine, če se ne strinja s poskusnim izračunom vrednosti, torej je tožena stranka ravnala skladno s pravili ZUP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z odločbo opr. št. Bpp 1090/2011 zavrnila prošnjo A.A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 26. 5. 2011, kot neutemeljeno. Pojasnila je, da prosilec živi sam, je brezposeln in prejema denarno socialno pomoč v višini 218,67 EUR mesečno (v obdobju od 1. 6. 2011 do 30. 11. 2011), kar dokazuje odločba CSD Mozirje, št. 1222-0603/11/02 z dne 9. 6. 2011, v času od 1. 12. 2010 do 31. 5. 2011 pa je prejemal denarno socialno pomoč v višini 137,96 EUR mesečno, kar dokazuje odločba CSD Mozirje, št. 1222-1489/10/02 z dne 3. 12. 2010. Tako povprečni mesečni dohodek ne presega z zakonom določenega cenzusa. Pri ugotavljanju premoženjskega pogoja pa je tožena stranka na podlagi podatkov v prošnji in Obvestila o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin ugotovila, da je prosilec do celote lastnik hiše v kateri živi. Ob vpogledu na spletne strani GURS in elektronsko zemljiško knjigo je nadalje ugotovila, da na naslovu ..., stoji stavba št. 257, na parc. št. 205/2 k.o. ..., katere zemljiškoknjižni lastnik do 1/1 je A.A. Stavba 257 v naravi predstavlja hišo z neto tlorisno površino 240 m2 in z letom izgradnje 1994. Tožena stranka je pri izračunu vrednosti nepremičnine upoštevala prosilčevo izjavo, da je zoper obvestilo vložil pripombe zaradi ocenitev stavbe št. 262 k.o. ..., zato je organ štel, da se prosilec z navedenimi podatki v Obvestilu GURS strinja. Ocenjena vrednost celotne parcele številka 205 znaša 60.206,00 EUR. Hiša obsega 240 m2 tlorisne površine in glede na ocenjeno vrednost in obseg neto tlorisne površine znaša ocenjena vrednost m2 hiše 250,86 EUR. Pri ugotavljanju vrednosti premoženja organ ni upošteval dela stanovanja oziroma hiše v neto tlorisni površini 45 m2, saj ta površina v skladu z določilom 23. člena Zakona o socialnem varstvu, v zvezi z določilom 14. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem ne ustreza kriteriju primernega stanovanja za eno osebo. Presežni del neto tlorisne površine je bilo treba šteti kot premoženje prosilca, ki znaša 195,00 m2. Presežna vrednost premoženja prosilca tako, glede na ugotovljeno ocenjeno vrednost m2, znaša 48.917,70 EUR. Ugotovljena vrednost nepremičnine prosilca tako občutno presega znesek 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (230,61 EUR), oziroma znesek 13.836,60 EUR. Ker vrednost presežnega dela stanovanjske stavbe presega z zakonom določen premoženjski cenzus, prosilec ni upravičen do dodelitve BPP in je bilo treba njegovo prošnjo kot neutemeljeno zavrniti.

Tožnik vlaga tožbo, ker se z odločitvijo tožene stranke ne strinja. Navaja, da tlorisna površina znaša 76,30 m2 in da se je hiša gradila leta 1996, s prostovoljnim delom po požaru in še ni dokončana. Ker poteka pri Okrajnem sodišču nepravdni postopek razdružitve nepremičnin in nima niti pravice razpolagati z dobrinami solastništva, vlaga upravni spor. Brez odvetnika ni sposoben sodelovati v pravdnem postopku, torej BPP rabi nujno, zato sodišču predlaga, da glede na njegov ekonomsko socialni položaj, ki mu ne dopušča plačila odvetnika, odpravi izpodbijano odločbo in dodeli BPP.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporno, ali je tožena stranka pravilno upoštevala vrednost stanovanjske hiše, ki izhaja iz potrdila Ministrstva za okolje in prostor, Geodetska uprava Slovenije, o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnine, št. 1288300. BPP se namreč ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 20 minimalnih plač. Kot premoženje se šteje vse premično in nepremično premoženje, s katerim prosilec in njegovi družinski člani lahko razpolagajo, pri čemur zakon izvzema določeno premoženje, ki je taksativno našteto v drugem odstavku 19. člena ZBPP. Tako se po določbi 1. alinee ne upošteva stanovanje, v katerem prosilec živi in ki ga zakon določa kot primerno stanovanje.

V obravnavanem primeru tožnik ne oporeka ugotovitvi tožene stranke, ki se nanaša na razlago pravnega pojma "primerno stanovanje", ki jo je tožena stranka pravilno povzela po Stanovanjskem zakonu (Ur. list RS, št. 69/03, SZ-1), v zvezi s Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 13/04) in ki v konkretnem primeru znaša 45 m2, oporeka pa ocenjeni vrednosti parc. št. 205/2 k.o. ..., ki izhaja iz Obvestila GURS, v višini 60.206,00 EUR oziroma ugotovitvi, da presežna vrednost tožnikovega premoženja znaša 48.917,70 EUR.

Tožnik ugovarja torej uporabi podatkov GURS pri cenitvi stanovanjske stavbe na parc. št. 205/2 k.o. ... Sodišče v zvezi s tem ugovorom ugotavlja, da gre za podatek o vrednosti nepremičnine, ki izhaja iz Obvestila o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin, pridobljenega na podlagi določb Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/2006 in 65/2007-odl. US), v povezavi z Zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin (Uradni list RS, št. 50/06 in 45/08). Register nepremičnin je javna evidenca o vseh nepremičninah, ki v evidenčnem smislu vzpostavlja nepremičnino ter zagotavlja uporabo podatkov o nepremičninah za namene prostorskega razvoja, davčne politike in izvajanja statističnih opazovanj, zato sodišče meni, da je uporaba teh podatkov, ki jih je tožnik predložil toženi stranki, pravilna. Ker je mogoče dokazovati drugačno vrednost nepremičnin kot tisto ki jo vsebujejo javne evidence, je po presoji sodišča tožena stranka v prej navedenem pozivu tožnika pravilno pozvala tudi k predložitvi listin oziroma podatkov, s katerimi bi izkazoval drugačno vrednost nepremičnine, če se ne strinja s poskusnim izračunom vrednosti nepremičnin, torej je tožena stranka ravnala skladno s pravili Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04, 119/05, 105/06, 126/07, 65/08 in 8/10, v nadaljevanju ZUP), predvsem določbe 9. člena ZUP, ki se nanaša na sodelovanje stranke v postopku. Tožnik teh podatkov ni predložil, prav tako v tožbi ne navaja podatka o vrednosti nepremičnine, zato je sodišče presodilo, da s pavšalnimi ugovori, da vrednost nepremičnine, glede na to da hiša ni dokončana in opremljena, ne more uspeti. Prav tako tožnik ne more uspeti s tožbenim ugovorom, da v Obvestilu GURS ni naveden pravilen podatek o neto tlorisni površini objekta, toliko bolj, ker ni izkazal, da je temu podatku ugovarjal. Ker tožnik v tožbi ne navaja razlogov, ki bi lahko vplivali na drugačno odločitev sodišča, je sodišče tožbo po ugotovitvi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, ZUS-1), kot neutemeljeno zavrnilo.