Jedro

Če sta toženca nujna in enotna sospornika, postopka ni mogoče prekinit le zoper enega od njiju, zoper drugega pa nadaljevati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo pravdni postopek zoper prvotoženca, in sicer z dnem 27.8.2013. Tako je storilo, ker je z vpogledom v stečajni vpisnik ugotovilo, da je bil zoper prvotoženca začet stečajni postopek.

2. Pritožbo proti sklepu vlaga drugotoženka. Sklicuje se na pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in nepravilne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj sklep tako spremeni, da prekine postopek tudi zoper drugotoženko. V obrazložitvi pritožbe navaja, da sta toženca enotna sospornika. Po naravi pravnega razmerja je zanju spor mogoče rešiti le na enak način. To pa ni mogoče, če sodišče postopek loči na dva dela.

3. Pritožba je bila vročena stečajni upraviteljici prvotoženca in nasprotni pravdni stranki. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Glede na to, da drugotoženka svojo vlogo izrecno imenuje pritožba ter z njo tudi izrecno naslavlja pritožbeno sodišče, z izrecnim predlogom, naj pritožbeno sodišče sklep spremeni, jo je pritožbeno sodišče kot takšno tudi obravnavalo. Hkrati pa ugotavlja, da izpolnjuje ta vloga tudi predpostavke, da jo je treba obravnavati kot predlog za prekinitev postopka zoper drugotoženko. A o tem bo moralo odločati sodišče prve stopnje.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ravnanje sodišča, ki je postopek proti prvotožencu prekinilo, samo zase ni napačno. Sama deklaracija dejstva, da so nastopile posledice stečajnega postopka in da je zato postopek proti prvotožencu prekinjen (izpodbijani sklep je ugotovitvene narave) ni napačna. To velja tudi v primeru, če sodišče hkrati ni deklariralo, da je postopek prekinjen tudi zoper drugotoženko.

7. To pa še ne pomeni, da tega (se pravi: prekiniti postopek tudi zoper drugotoženko) ni sodišče prve stopnje dolžno storiti. Ker pa to (se pravi: odločitev, da se postopek zoper drugotoženko prekine ali da se tak predlog zavrne) ni predmet izpodbijanega sklepa, pritožbeno sodišče o (ne) pravilnosti ne-odločitve ne more odločati. O tem predlogu pa je tudi sicer pristojno odločiti sodišče prve stopnje (drugi odstavek 205. člena ZPP (1)).

8. Pritožbeno sodišče lahko le pritrdi pritožničinemu stališču, da v primeru, če sta toženca nujna in enotna sospornika (196. člen ZPP, odgovor na to pa je lahko glede različnih zahtevkov v tej pravdi tudi različen), ni pravno vzdržno, da je postopek zoper enega prekinjen zoper drugega pa se vodi naprej. To je namreč potem v nepomirljivem nasprotju z ustanovo nujnega in enotnega sosporništva. Ker pa z deklarativnim sklepom ni nič narobe (ugotovitev v njem ni napačna), pritožbeno sodišče tudi ni posegalo vanj. To pomeni, da je pritožbo zavrnilo in ga potrdilo na podlagi pooblastila iz druge točke 365. člena ZPP. Hkrati pa ponovno opozarja, da bo moralo sodišče prve stopnje odločati o predlogu za prekinitev postopka tudi zoper drugotoženko.

(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 ter poznejše spremembe tega predpisa.