Jedro

V formalnem zemljiškoknjižnem postopku je treba upoštevati tudi načelo dispozitivnosti, in je predlagateljica upravičeno v svojo korist predlagala, upoštevaje vsebino listine, ki je podlaga za vpis, vpis glede spornih parcel do solastninskega deleža 1/3.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik ter predlagateljica sama trpita stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor nasprotnega udeleženca B.M. kot neutemeljen zavrnilo in potrdilo sklep Dn 2887/2016 z dne 12.1.2016. Odločilo je še, da nasprotni udeleženec sam nosi stroške ugovornega postopka.

2. Nasprotni udeleženec B.M. se je zoper sklep pritožil ter ga izpodbija glede sprememb osnovnih pravnih položajev parcel št. 1, 2, 3 in 4. Priglaša stroške pritožbe. Meni, da je izpodbijani sklep napačen, saj se sodišče ni opredelilo do vseh razlogov nasprotnega udeleženca, pač pa je odločitev oprlo na načelo dispozitivnosti, ki ga udeleženec v ugovoru ni niti omenjal. S sklepom dovoljena sprememba osnovnih pravnih položajev nima podlage v listini, ki je podlaga za vpis, to je sklepu Okrajnega sodišča v Mariboru N 98/2011 z dne 6.10.2014, ki je bil izdan v postopku razdružitve nepremičnin. V točki II sklepa je navedeno, kako se delijo sporne zgoraj povzete parcele, solastninska pravica se vknjiži v korist predlagateljice Z.M., pritožnika B.M. in M.M., vsakega do deleža 1/3, zaradi tega navedeni trije kot tudi O.V. in L.M. dovoljujejo vsak pri svojem solastnem deležu ustrezno vknjižbo. Po mnenju pritožbe bi moralo sodišče tako tudi odločiti, torej da pridobijo predlagateljica, pritožnik in M.M. vsak solastninski delež do 1/3 in ne kot je odločilo, da pridobi predlagateljica 1/3, L.M. in O.V. ostaneta solastnici vsaka do 1/44, M.M. pa ostane solastnica do 19/33 s tem, da delež B.M. ostaja 1/22. Sprememba osnovnih pravnih položajev ni v skladu s izrekom pod točko II nepravdnega sklepa. Nepravdni sklep dovoljuje le tak predlog, da se vzpostavijo osnovni pravni položaji solastnikov Z.M., B.M. in M.M. vsakega do ene tretjine. Napačno je uporabljen 148. in 150. člen Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1). Predlaga ustrezno spremembo sklepa tako, da se odloči, da predlagani vpis glede navedenih parcel ni dovoljen.

3. Predlagateljica je odgovorila na pritožbo in priglasila stroške. Meni, da pritožba ni utemeljena. Predlagateljica nima pooblastila in tudi ne pravnega interesa, da predlaga spremembo idealnih deležev tudi glede drugih dveh solastnikov. Tako je sedaj, ko se predlaga vknjižba solastninske pravice do 1/3 v njeno korist, bilo potrebno preračunati, kolikšen delež odstopi vsak od dosedanjih solastnikov novim solastnikom.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom, ki jih je podalo sodišče prve stopnje, ko je odločalo o ugovoru nasprotnega udeleženca. V tem formalnem zemljiškoknjižnem postopku je treba upoštevati tudi načelo dispozitivnosti, in je predlagateljica upravičeno v svojo korist predlagala, upoštevaje vsebino listine, ki je podlaga za vpis, vpis glede spornih parcel do solastninskega deleža 1/3 (po zemljiškoknjižnih podatkih njen delež znaša enako kot delež pritožnika ter O.V. in L.M., 1/22, delež M.M. pa 9/11). Glede na to, da je predlog podala predlagateljica, in zahtevala vpis na podlagi izvršilnega naslova le v svojo korist (bila bi upravičena - kar pa ni obveza - predlagati vpis tudi v korist drugih oseb - prim. drugi odstavek 132. člena ZZK-1 in tudi ni podana situacija iz 129. člena ZZK-1), je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je odločitev o vpisu pravilna, in kot poudari tudi predlagateljica v odgovoru na pritožbo, je bilo potrebno preračunati v okviru izreka nepravdnega sklepa, kolikšen delež „odstopijo“ drugi solastniki predlagateljici in posledično kolikšen delež bodo morali odstopiti, ko bo ustrezen predlog podal pritožnik. Glede na zemljiškoknjižne podatke in odločitev nepravdnega sodišča mora pri predmetnih nepremičninah udeleženka M.M. dovoliti vknjižbo deleža do 64/132, in sicer po 32/132 v korist Z.M., to je predlagateljice in B.M., pritožnika, po 3/132 pa vsakemu odstopata preostala solastnika, to je O.V. in L.M.. V skladu s tem je tudi odločeno z izpodbijanim sklepom. Neutemeljeni so očitki, da se sodišče prve stopnje ne bi smelo opreti na v načelo dispozitivnosti, ob izostanku ugovornih razlogov v tej smeri, saj gre za pravna pravila, ki jih sodišče pozna in pri odločanju uporablja.

6. Pritožbeni razlogi niso podani ter je pritožbeno sodišče, ki tudi kršitev, na katere po uradni dolžnosti pazi, ni zasledilo, neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

7. Udeleženci v nepravdnih postopkih sami krijejo svoje stroške, to velja tudi za pritožnika ter predlagateljico (35. člen Zakona o nepravdnem postopku v zvezi s 120. členom ZZK-1).