Jedro

Prvostopno sodišče je v odločitvi, glede na izrek pod točko II, pritrdilo tožeči stranki v njenih trditvah o izpadu dohodka in višini izpada, temelječih na plačilnih listah in izjavi delodajalca, ter toženi stranki naložilo plačilo zneska 3.027,65 EUR bruto, z obveznostjo, da od tega zneska odvede pripadajoče davke in prispevke ter tožeči stranki izplača neto znesek.

V razlogih izpodbijane sodbe je sprejeto odločitev glede obsega izplačila tožniku v neto znesku tudi obrazložilo. Vendar obrazložitev zajema (sicer pravilne) razloge le glede tožničine obveznosti plačila davkov od bruto zneska po Zakonu o dohodnini (Zdoh-2; čl. 127)6, ne vsebuje pa nobenih razlogov glede obveznosti plačila prispevkov iz naslova socialne varnosti po krovnem zakonu, ki je Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV), niti po ostalih zakonih s tega področja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem prisodilnem delu v odločitvi pod točko II in v stroškovni odločitvi pod točko V izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo: - pod točko I izreka plačilo 13.023,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 10. 2018 dalje do plačila, - pod točko II izreka plačilo 3.027,65 EUR bruto, z obvezo od tega zneska odvesti pripadajoče davke in prispevke ter tožeči stranki izplačati neto znesek, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 10. 2018 dalje do plačila, in - pod točko V izreka povrnitev 3.345,10 EUR tožnikovih pravdnih stroškov, v 15 dneh od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila, medtem ko je v točki III izreka zavrnilo zahtevek v presežku za znesek 3.921,59 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 6. 2018 dalje in v točki IV izreka še za zakonske zamudne obresti od 7. 6. 2018 do 8. 10. 2018. 2. Zoper sodbo v celoti se pravočasno pritožuje tožena stranka (v nadaljevanju tudi toženka) in uvodoma uveljavlja vse tri pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP), to je pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka po čl. 338 ZPP, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po čl. 340 ZPP ter napačne uporabe materialnega prava po čl. 341 ZPP. Navaja, da iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje tožniku priznalo znesek odškodnine za izgubljen dobiček v višini 3.027,65 EUR, od tega zneska pa je tožena stranka dolžna plačati davek FURS in tožniku izplačati neto znesek izgubljenega dobička, medtem ko iz izreka izhaja, da je tožena stranka dolžna plačati znesek 3.027,65 EUR bruto, od tega zneska odvesti pripadajoče davke in prispevke ter tožeči stranki izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 8. 10. 2018 do plačila. Sodišče prve stopnje je odločilo v okviru tožbenega zahtevka in ugotovilo, koliko mora toženka dejansko plačati tožniku, po tem, ko odvede akontacijo dohodnine, čeprav je v nasprotju z navedenim v izreku toženi stranki naložilo, da je dolžna odvesti pripadajoče davke in prispevke ter tožeči stranki izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi dne 8. 10. 2018 do plačila. Po predpisih o obveznem socialnem zavarovanju nastane obveznost iz naslova prispevkov za socialno varnost pod pogojem, da ima oseba lastnost zavarovane osebe (zavarovanca) po teh predpisih, ter pri osebah, ki so zavarovane na podlagi zaposlitve, tudi pod pogojem, da dosegajo dohodke oz. prejemke, ki so skladno z navedenimi predpisi določeni kot osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost. Pri obračunu in plačevanju prispevkov za socialno varnost je treba torej izhajati iz formalnopravnega razmerja, na podlagi katerega je posameznik vključen v socialno zavarovanje, v osnovo za plačilo prispevkov pa so vključeni samo tisti dohodki, ki so neposredno vezani na to formalnopravno razmerje. Če posameznik v relevantnem obdobju ni vključen v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja z izplačevalcem, se od dohodkov, ki se nanašajo na obdobje, ko pri izplačevalcu ni vključen v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, prispevki za socialno varnost po 144. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) ne obračunajo in plačajo. Ker tožnik ni vključen v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja s toženo stranko (zavarovalnica ni delodajalec), od izplačanega prejemka zaradi izgube na dohodku na podlagi veljavne zakonodaje za toženo stranko ne nastane obveznost obračuna in plačila prispevkov in zavarovalnici od izplačanega prejemka ni potrebno obračunati in plačati prispevkov za socialno varnost. Priglaša pravdne stroške pritožbenega postopka in predlaga, da Višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovni postopek ali jo spremeni in naloži toženi stranki plačilo zneska 3.027,65 EUR, od katerega je tožena stranka dolžna plačati davek FURS (dohodnino) in nato tožeči stranki izplačati neto znesek, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dne 8. 10. 2018 dalje.

3. Tožeča stranka odgovora na pritožbo tožene stranke ni podala.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje preizkusi odločbo sodišča prve stopnje v delu, ki se s pritožbo izpodbija in v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 350. člena ZPP (v zvezi z 2. odstavkom 339. člena ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava. Zoper odločbo sodišča prve stopnje se pritožuje le tožena stranka in uvodoma navaja, da sodbo izpodbija v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov. Vendar glede na kasnejšo vsebino pritožbe pritožbeno sodišče šteje, da tožena stranka izpodbija le zanjo neugodni prisodilni del sodbe v točki II izreka1. Zato je le v tem delu odločba sodišča prve stopnje predmet pritožbenega preizkusa2. 6. Sodišče prve stopnje je pod točko II izreka tožniku priznalo ves zahtevani izpad na dohodku zaradi škodnega dogodka dne 19. 5. 2017, za katerega je ugotovilo, da je podano zavarovalno kritje po polici št. 10011296502 zavarovanja Dom As3, sklenjenega po zavarovanki tožene stranke. Ta se je kazal kot razlika med plačo, ki bi jo tožnik prejemal, če do škodnega dogodka ne bi prišlo, in plačo, ki jo je prejemal zaradi koriščenja bolniškega staleža kot posledice škodnega dogodka. Tožnik je vtoževal razliko v višini 3.027,65 EUR bruto, in zahteval, da od tega zneska tožena stranka odvede pripadajoče davke in prispevke in mu izplača neto znesek, čemur je sodišče prve stopnje v celoti sledilo, kot to izhaja iz izreka izpodbijane sodbe. Zahtevku v obrestnem delu je bilo (delno) ugodeno na način, da je sodišče prve stopnje priznalo zakonske zamudne obresti od prisojenega zneska od dne 8. 10. 2018 dalje, za čas od 7. 6. 2018 do 8. 10. 2018 pa je zahtevek zavrnilo4. 7. Sodišče prve stopnje je pri presoji utemeljenosti tega dela zahtevka pravilno izhajalo iz izrecno v obrazložitvi navedene materialnopravne določbe čl. 168 Obligacijskega zakonika (OZ), kar je obrazložilo v točki 43 obrazložitve izpodbijane sodbe, in glede na naravo odločitve tudi iz določbe čl. 174 OZ, čeprav se nanjo ni izrecno sklicevalo. Pritožbeno ni sporno, kot izhaja tudi iz spisovnih podatkov, da je tožnik iz tega naslova uveljavljal za maj 2017 znesek 269,71 EUR, za junij 2017 znesek 490,88 EUR, za julij 2017 znesek 453,17 EUR, za avgust 2017 znesek 346,05 EUR, za september 2017 znesek 450,21 EUR, za oktober 2017 znesek 226,13 EUR, za november 2017 znesek 226,13 EUR, za december 2017 znesek 290,21 EUR, za januar 2018 znesek 162,05 EUR in za marec 2018 znesek 113,11 EUR, torej skupno 3.027,65 EUR bruto. Prvostopno sodišče je v odločitvi, glede na izrek pod točko II, pritrdilo tožeči stranki v njenih trditvah o izpadu dohodka in višini izpada, temelječih na plačilnih listah in izjavi delodajalca, ter toženi stranki naložilo plačilo zneska 3.027,65 EUR bruto, z obveznostjo, da od tega zneska odvede pripadajoče davke in prispevke ter tožeči stranki izplača neto znesek, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 10. 2018 dalje do plačila. V razlogih izpodbijane sodbe5 je sprejeto odločitev glede obsega izplačila tožniku v neto znesku tudi obrazložilo. Vendar obrazložitev zajema (sicer pravilne) razloge le glede tožničine obveznosti plačila davkov od bruto zneska po Zakonu o dohodnini (Zdoh-2; čl. 127)6, ne vsebuje pa nobenih razlogov glede obveznosti plačila prispevkov iz naslova socialne varnosti po krovnem zakonu, ki je Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV), niti po ostalih zakonih s tega področja7. Sodba je zato, ker v obrazložitvi ni pravno odločilnih dejstev, ki bi pritožbenemu sodišču omogočala njen preizkus v izpodbijanem delu, ki se odraža tudi v toženki naloženi obvezi, da od prisojenega bruto zneska izgube na dohodku odvede tudi prispevke (ne le davke), ter zaradi nasprotovanja med izrekom in razlogi, obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka, na kar pravilno opozarja tudi pritožba. Obe kršitvi predstavljata bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. čl. ZPP, na katero sicer pazi pritožbeno sodišče tudi po uradni dolžnosti. Ugotovljeno narekuje ugoditev pritožbi in razveljavitev sodbe v izpodbijanem ugodilnem delu (II. točka izreka) ter razveljavitev sodbe prvostopnega sodišča v tem delu in vrnitev zadeve v tem obsegu v novo sojenje sodišču prve stopnje (čl. 354/1 ZPP). Sodišče prve stopnje bo moralo o tem delu zahtevka ponovno odločati in odpraviti bistveno kršitev določb pravdnega postopka, pri čemer se bo moralo, upoštevaje predpise s področja socialne varnosti, ki se nanašajo na obveznost prispevkov za socialno varnost, opredeliti tudi do navedb pritožnice, da ni tožnikov delodajalec, in da zato za zavarovalnico v konkretnem primeru ne nastane obveznost obračuna in plačila socialnih prispevkov od bruto izgubljene plače. 8. Ker je odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov odvisna od končnega uspeha pravdnih strank v postopku (čl. 154 ZPP), je delna vsebinska razveljavitev narekovala tudi razveljavitev stroškovne odločitve v celoti. Šele ob koncu ponovljenega postopka pred sodiščem prve stopnje bo namreč mogoče oceniti uspeh pravdnih strank v postopku in odločiti o pravdnih stroških.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo (3. in 4. odst. 165. člena ZPP).

10. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ugotovljenih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka glede na naravo ne more odpraviti samo, saj ne more nadomestiti sklopa manjkajočih razlogov sodišča prve stopnje. To bo moralo storiti najprej sodišče prve stopnje, s čimer bo šele omogočilo preizkus svoje odločitve. Razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje po oceni pritožbenega sodišča ne bo bistveno podaljšala postopka. Prav tako ne bo bistveno poseženo v pravico pravdnih strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, glede na v juniju 2019 vloženo tožbo, ki bi v konkretnem primeru glede na okoliščine zadeve pretehtala nad strankino pravico do pritožbe.

1 čl. 350/1 ZPP 2 razen kolikor gre za opravljeni uradni preizkus po čl. 350/2 ZPP 3 kar pritožbeno ni več sporno 4 ta del odločitve pritožbeno ni sporen 5 prav tako v točki 43 6 tem pritožba ne oporeka 7 sedaj veljavni Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), Zakon o urejanju trga dela (ZUTD), Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) oz. pred njimi veljavni zakoni