Jedro

Sodišče ne sme dovoliti izvršbe za obveznosti, ki bi bile v notarskem zapisu le posplošeno navedene, brez konkretizacije njihovega obsega in zapadlosti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo ugovor prvega dolžnika (I. točka izreka) in drugega dolžnika (II. točka izreka) zoper sklep o izvršbi ter dolžnikoma naložilo, da morata upniku nerazdelno plačati nadaljnje izvršilne stroške v znesku 490,68 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do dne prenehanja obveznosti (III. točka izreka).

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se pravočasno po pooblaščenki pritožujeta oba dolžnika, ki uveljavljata vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Menita, da je upnik v nasprotju z zakonom odstopil od pogodbe in pri tem napačno določil datum zapadlosti kreditnih obveznosti, kar pa je pogoj izvršljivosti notarskega zapisa. Pri ugovornih navedbah je prišlo do pomote s strani pooblaščenke dolžnikov, saj se ugovor dolžnikov nanaša zgolj na julij 2012 in avgust 2012, ne pa tudi na april in maj 2012. Sporna naj bi bila tudi višina terjatve, sodišču prve stopnje pa v tej zvezi očitata popolnoma nekritično obravnavo izpiskov upnikovih poslovnih knjig, ki ni niti podvomilo, da bi ti lahko imeli napako. Prav temu sta dolžnika ugovarjala, in se sklicevala na dve plačili preko spletne banke upnika N.S.. Vztrajata pri ugovornih navedbah, da iz dokazil, ki jih je predložil upnik, ne izhaja izračun pogodbenih obresti. Dolžnika zato ne moreta preveriti višine kapitalizirane glavnice. Tudi sodišče prve stopnje v tem delu predloga za izvršbo ni moglo preizkusiti. Dolžnikoma ni jasno, kako je sodišče prve stopnje sploh preizkusilo višino terjatve, ki iz notarskega zapisa ne izhaja. Tudi iz listin upnika ni razvidno, kako je upnik izračunal kapitalizirano glavnico in kako je izračunal obračunane realne in zamudne obresti, zato preizkus ni mogoč. Menita, da bi bilo potrebno, da bi sodišče prve stopnje pritegnilo izvedenca finančne stroke, ki bi glede na plačila dolžnikov izračunal višino dolga dolžnikov na dan 6. 3. 2013, torej od dne, ko upnik izterjuje zakonske zamudne obresti. Sodišču druge stopnje predlagata, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Zahtevata povrnitev priglašenih pritožbenih stroškov.

3. Upnik v obširnem odgovoru na pritožbo pojasnjuje svoj vidik zadeve ter si prizadeva za zavrnitev neutemeljene pritožbe dolžnikov in potrditev sklepa sodišča prve stopnje. Zahteva povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v okviru utemeljenosti pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ. Pri tem v okviru uradnega pritožbenega preizkusa ocenjuje, da je zaradi zmotnega materialnopravnega pristopa sodišča prve stopnje ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Pritožba utemeljeno graja, da je sodišče prve stopnje opustilo preizkus skladnosti izvršilnega predloga z izvršilnim naslovom, zaradi tega pa ni ugotavljalo pravno pomembnih dejstev glede izterjevanih denarnih obveznosti.

6. Določilo prvega odstavka 17. člena ZIZ ima (v povezavi s prvim odstavkom 44. člena ZIZ, ki določa obvezne sestavine predloga za izvršbo) procesnopravno in materialnopravno vsebino. Prva se nanaša na izvršilni naslov kot procesno predpostavko, druga pa na presojo, ali obstoji upnikovo materialno pravno upravičenje, dolžnikova obveznost, obstoj, veljavnost in zapadlost terjatve iz izvršilnega naslova, kar je vse pomembno pri odločitvi o utemeljenosti predloga za izvršbo. To po eni strani pomeni, da je izvršbo mogoče dovoliti in opraviti le v obsegu kot izhaja iz izvršilnega naslova, po drugi strani pa, da na obstoj in primernost izvršilnega naslova za dovolitev izvršbe sodišče pazi po uradni dolžnosti, čeprav ugovor v tej smeri ni obrazložen (drugi odstavek 55. člena ZIZ).(1) Upniku tako gre procesno varstvo šele, ko je jasno, da ima njegov predlog za sodno varstvo glede prisilne izvršbe podlago v izvršilnem naslovu. Preizkus skladnosti po prvem odstavku 17. člena ZIZ z notarskim zapisom kot izvršilnim naslovom, ki mora izpolnjevati pogoje iz 4. člena Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN) in tudi pogoje primernosti iz 21. člena ZIZ, je zaradi praviloma opisne (pogodbene) narave obveznosti, ki iz njega izhajajo, še posebej zapleten, in je v primeru, ko je v njem opredeljenih več posameznih obveznosti, mogoč le, če upnik ustrezno strukturira skupni izterjevani znesek, opredeljen na določen presečni dan, po posameznih obveznostih. Če gre za kreditno razmerje, kot v obravnavanem primeru, se od banke kot strokovnjaka na trgu kreditiranja, pričakuje povečana skrbnost glede opredelitve navedb o posameznih kreditnih obveznostih (glavnici, pogodbenih in zamudnih obrestih, posameznih stroških,...).

7. Skladno z 21. členom ZIZ je primeren izvršilni naslov le tisti, ki vsebuje določno opredeljene obveznosti. Sodišče ne sme dovoliti izvršbe za obveznosti, ki so v notarskem zapisu le posplošeno navedene, ne da bi bil konkretiziran njihov obseg in zapadlost. Upnik je v predlogu za izvršbo opredelil obveznosti po pogodbi o potrošniškem hipotekarnem kreditu 0187/0023965, v obliki notarskega zapisa SV 164/10 z dne 2. 6. 2010 (priloga spisa A8) in dodatka 1 k navedeni pogodbi o potrošniškem hipotekarnem kreditu, v obliki notarskega zapisa SV 105/11 z dne 20. 4. 2011 (priloga spisa A 10), le v skupnem znesku 40.619,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 3. 2013, brez opredelitve, kolikšen znesek predstavlja glavnico, obresti in stroške. Predlogu za izvršbo je med drugim priložil Izpisek iz poslovnih knjig na dan 6. 3. 2013 (priloga spisa A 2) ter Transakcije v obdobju od 2. 6. 2010 do 6. 3. 2013 (priloga spisa A3). V tej zvezi bi sodišče prve stopnje moralo presoditi, ali obstaja skladnost med trditvami v izvršilnem predlogu (ki so podkrepljene z izkazi stanja po terjatvah) in samim izvršilnim naslovom. Upnik je v izvršilnem predlogu navedel nestrukturiran znesek dolga, iz katerega ni jasno, kaj predstavlja, medtem ko iz listine Izpisek iz poslovnih knjig na dan 6. 3. 2013 (A 2) izhaja le, da skupen izterjevani znesek predstavlja glavnico v višini 39.678,94 EUR in zamudne obresti v višini 940,51 EUR. Nikakor pa ni razvidno, ali in kolikšen znesek glavnice dejansko predstavlja glavnico, koliko pa pogodbeno dogovorjene obresti in po kateri obrestni meri so te obračunane, ali takšna obrestna mera izhaja iz notarskega zapisa SV 164/10 (priloga spisa A 8) oziroma njegovega kasnejšega dodatka 1, SV 105/11 (priloga spisa A 10) in ali so po takšni višini obračunane v pravilnem obdobju (od spremembe po dodatku 1). V zvezi z (bančnimi) stroški po pogodbi o potrošniškem hipotekarnem kreditu in njenem dodatku 1, pa je izostala tudi presoja, ali notarska zapisa glede teh stroškov sploh izpolnjujeta pogoje neposredne izvršljivosti. Le stroški obdelave zahtevka za odobritev kredita so izrecno opredeljeni v izvršilnem naslovu, v zvezi z ostalimi stroški, katerih povrnitev sedaj upnik tudi zahteva v okviru skupnega zneska terjatve v izvršilnem predlogu v okviru stroškov, pa je treba presoditi, ali so ti stroški v izvršilnih naslovih tudi določno opredeljeni (v skladu s 21. členom ZIZ in 4. členom ZN). Sodišče namreč ne sme dovoliti izvršbe za obveznosti, ki bi bile v notarskem zapisu le posplošeno navedene, brez konkretizacije njihovega obsega in zapadlosti. Sodišče prve stopnje preizkusa skladnosti z izvršilnim naslovom ter primernosti izvršilnega naslova, v smislu obvezne konkretizacije obsega in zapadlosti obveznosti v zvezi z navedenimi obveznostmi, ni izvedlo.

8. V skladu z navedenim bo zaradi pomanjkljive trditvene podlage glede izterjave kreditnih obveznosti potrebno dodatno izvesti materialno procesno vodstvo in šele nato ponovno odločiti o ugovoru dolžnika. Šele, ko bo sodišče prve stopnje prejelo ustrezna dodatna pojasnila s strani upnika po pozivu, ki ga bo oblikovalo ob smiselni uporabi 286.a člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, bo lahko sprejelo odločitev o dolžnikovem ugovoru. Z namenom zagotovitve kontradiktornega postopka bo prejeta pojasnila moralo vročiti dolžniku v izjavo.

9. V zvezi z ostalimi pritožbenimi navedbami pa sodišče druge stopnje dodaja še naslednje:

10. Pritožbene in tudi ugovorne navedbe, ki se nanašajo na zapadlost obveznosti po pogodbi o potrošniškem hipotekarnem kreditu in njenem dodatku 1 niso utemeljene. Sodišče druge stopnje pritrjuje pravilnim prvostopenjskim zaključkom, da bi upnik glede na potek 15 dnevnega roka iz zadnjega pisnega opomina, dolžnikoma vročenega dne 21. 9. 2012, lahko od pogodbe odstopil že dne 7. 10. 2012 (ne 6. 10. 2012 kot zmotno zapiše sodišče prve stopnje, saj je ta dan zadnji dan 15 dnevnega roka), vendar je v korist dolžnikov še počakal in v izjavi o odstopu kot datum odstopa od pogodbe navedel 28. 11. 2012. Upnik je postopek odstopa od pogodbe pravilno izpeljal in izkazal zatrjevano zapadlost terjatve 28. 11. 2012. Prav tako je pritrditi sodišču prve stopnje, da dolžnika nista izkazala plačil za mesec julij in avgust 2012. Iz izpisov iz N.S. o plačilih za mesec julij in avgust 2012, ki jih je v tej zvezi predložil drugi dolžnik, ne izhaja, da bi jih pridobil od pooblaščene osebe upnika v PE Maribor, kot je drugi dolžnik izrecno zatrjeval, prav tako niso potrjena s strani upnika, medtem ko drugih dokazov v tej zvezi drugi dolžnik ni predlagal. Upnik je tovrstnim trditvam drugega dolžnika izrecno nasprotoval in zanikal prejem plačila za navedena meseca ter v potrditev teh navedb predlagal zaslišanje predstavnika upnika. Dolžnika, ki nosita breme dokazovanja izvršenih plačil za mesec julij in avgust 2012, pa zatrjevanih dejstev nista uspela izkazati.

11. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi dolžnikov in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Razveljavitev odločitve o glavni stvari (I. in II. točka izreka prvostopenjskega sklepa) ima za posledico tudi razveljavitev stroškovne odločitve (III. točka izreka prvostopenjskega sklepa).

12. Odločitev o pritožbenih stroških se, v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, pridrži za končno odločbo.

Op. št. (1) : Tako tudi Vrhovno sodišče RS v sklepu II Ips 408/2003 z dne 27. 11. 2003.