Jedro

Ker udeleženec že s samo opustitvijo zdravil huje ogroža svoje zdravje, obstaja pa tudi nevarnost, da bi povzročil škodo drugim, ob hkratni ugotovitvi obstoja duševne bolezni in dejstva, da vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, so pogoji za pridržanje izpolnjeni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom osebi A. A. omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov ter odločilo, da se zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike X. do 21. 12. 2018. 2. Pritožbo vlaga pridržani A. A. (v nadaljevanju udeleženec). Pojasnjuje, da se ne strinja z določeno dolžino bivanja ter zanika, da bi bil nevaren sebi ali komu drugemu. Ne soglaša, da je bil agresiven do mame ali da je grozil sosedom z zažigom hiše. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi gre za postopek po Zakonu o duševnem zdravju (ZDZdr), ki med drugim ureja sprejem na zdravljenje v psihiatrični bolnišnici brez privolitve v nujnih primerih.

5. Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da so za pridržanje pritožnika izpolnjeni pogoji iz 39. člena v povezavi s 53. členom ZDZdr in se v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na obrazložitev v izpodbijanem sklepu. Sodišče je imelo dovolj podlage za svoje ugotovitve v izvedeniškem mnenju izvedenca B. B. ter zgolj nestrinjanje pritožnika z obrazložitvijo sodišča ne zadostuje za utemeljenost pritožbe. Sodišče je ugotovilo, da je udeleženec popolnoma nekritičen do zdravstvenega stanja in ob vsakem odpustu odneha z jemanjem terapije, zaradi česar huje ogroža svoje zdravje, saj s tem pospešuje razvoj shizofrene motnje, ki se z vsako opustitvijo zdravil slabša. Iz mnenja izvedenca tudi izhaja, da opustitev terapije privede do heteroagresivnosti. Pritožnik zmotno povzema, da naj bi bil heteroagresiven do matere, saj je sodišče zgolj uporabilo njeno izjavo ob sprejemu, da je po opustitvi zdravil postajal agresiven in začel govoriti sosedom, da bo nekoga ubil ali zažgal hišo. Ker udeleženec že s samo opustitvijo zdravil huje ogroža svoje zdravje, obstaja pa tudi nevarnost, da bi povzročil škodo drugim, ob hkratni ugotovitvi obstoja duševne bolezni in dejstva, da vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, pritožbeno sodišče soglaša, da so pogoji za pridržanje izpolnjeni. Pri tem nima pomislekov v ugotovitev sodišča, da udeleženec bivanje in zdravljenje na varovanem oddelku potrebuje za čas treh mesecev, saj je po oceni izvedenca le tako mogoče zagotoviti jemanje in začetek učinkovanja zdravil ter ureditev oziroma prilagoditev ustrezne terapije.

6. Ker se torej po obrazloženem izkaže, da je pritožba neutemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.