Up-79/00

19. 12. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopata B. B. in C. C.-C., odvetnika v Z. na seji senata dne 19. decembra 2000

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 178/99 z dne 28. 12. 1999 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče znižalo odškodnino za nepremoženjsko škodo, prisojeno s sodbama prve in druge stopnje. Pritožnik je navedel, da je v prometni nesreči utrpel poškodbo kostnega dela vratne hrbtenice in da je zaradi tega vratna hrbtenica trajno omejeno gibljiva. S tem, ko je sodišče znižalo odškodnino za pretrpljene telesne bolečine in strah, naj bi kršilo jamstvo enakega varstva pravic (22. člen Ustave).

Pritožnik je navedel osem odločitev sodišč, v katerih naj bi bila prisojena bistveno višja odškodnina za nepremoženjsko škodo že zgolj za zvin vratne hrbtenice, kar naj bi bila lažja telesna poškodba kot pritožnikova. Ker je Vrhovno sodišče o reviziji odločalo šestnajst mesecev, naj bi kršilo pravico do sojenja v razumnem roku (23. člen Ustave). Pritožnik predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in samo odloči, tako da revizijo tožene stranke v pravdi zavrne, njegovi reviziji pa ugodi.

2.Pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) je lahko kršena, kadar odločitev sodišča brez utemeljenega razloga odstopa od ustaljene sodne prakse. Iz predloženih sodb ne izhaja, da bi Vrhovno sodišče v pritožnikovem primeru odstopilo od ustaljene sodne prakse. Absolutnih zneskov prisojenih odškodnin ni mogoče primerjati, ker je celotna odškodnina sestavljena iz več elementov (običajno so to odškodnina za telesne bolečine, za strah in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti), odmera vsake od teh odškodnin pa je odvisna od več okoliščin posamičnega primera.

Razpon odškodnin za posamezno vrsto telesnih poškodb je zato lahko zelo velik. Primerjava absolutnih zneskov pa v obravnavani zadevi ni mogoče tudi zaradi tega, ker v pritožnikovem primeru o odškodnini za bodoče telesne bolečine z izpodbijano sodbo ni bilo odločeno. Pritožnik tudi ne zatrjuje, da bi Vrhovno sodišče ne upoštevalo katere izmed okoliščin, ki jo je v drugih primerih vključilo v presojo. Za kršitev 22. člena Ustave zato očitno ne gre.

3.Glede zatrjevane kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pa pritožnik ni izčrpal vseh pravnih sredstev. Ustavno sodišče je že sprejelo stališče, da je v primerih, ko postopek še teče, za presojo o obstoju kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pristojno Upravno sodišče (tako npr. v sklepu št. Up-369/97 z dne 21.1.1998, OdlUS VII, 116). V odločbi št. Up-277/96 z dne 7. 11. 1996 (OdlUS V, 189) je sprejelo stališče, da sodno varstvo v upravnem postopku ne bi bilo učinkovito v primerih, ko bi šlo za kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopku pred Vrhovnim sodiščem.

Zato je v takšnih primerih dopustno vložiti ustavno pritožbo.

Navedena stališča Ustavnega sodišča so bila sprejeta v primerih, ko je kršitev še trajala. Iz njihovih obrazložitev izhaja, da je smisel sodnega varstva zoper še trajajočo kršitev te pravice prav v tem, da se prepreči nadaljnje nepotrebno odlašanje sodišča. Ko je postopek pred sodiščem končan, pa kršenja te pravice ne more več biti in ga zato tudi ni več mogoče preprečevati. Zato tudi sodno varstvo po drugem odstavku 157. člena Ustave kot subsidiarno ne pride več v poštev. V tem delu torej niso izpolnjene procesne predpostavke za vložitev obravnavane ustavne pritožbe. Povračilo morebitne škode, ki bi mu bila s tako kršitvijo storjena (26. člen Ustave), lahko prizadeti zahteva v postopku pred pristojnim sodiščem; ko so pravna sredstva v tem postopku izčrpana, lahko ob pogojih Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 v nadaljevanju: ZUstS) vloži tudi ustavno pritožbo.

4.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alinee prvega odstavka in prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić.

Predsednik senata:

dr. Lojze Ude