Jedro

Pritožbeno sodišče ne izključuje uporabe določbe drugega odstavka 23. člena ZNP v zemljiškoknjižnih postopkih.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor predlagatelja zavrnilo in potrdilo sklep višjega pravosodnega sodelavca Dn. št. 1. Proti sklepu se pritožuje predlagatelj. Sklicuje se na določbo drugega odstavka 120. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1), ki določa, da se v zemljiškoknjižnem postopku glede vprašanj, ki niso urejena s tem zakonom uporabljajo splošne določbe Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP), ta pa v 23. členu določa, da se predlog lahko umakne do izdaje odločbe sodišča prve stopnje. Ker je bila v tem primeru že izdana odločba sodišča prve stopnje, pa sme predlagatelj umakniti predlog do njene pravnomočnosti, če s tem niso kršene pravice drugih udeležencev, ki izvirajo iz te odločbe ali če se z umikom strinjajo vse osebe, katerim so z odločbo sodišča prve stopnje priznane določene pravice. Trdi, da z umikom predloga ne bi bile kršene pravice drugih udeležencev, saj je podjetje G. d.o.o. edini udeleženec v postopku. Predlaga razveljavitev sklepa, pri čemer naj pritožbeno sodišču upošteva dejstvo, da ZZK glede umika predloga ničesar drugega ne določa in naj sodišče upošteva določila ZNP ter predlagatelju dovoli umik predloga in na njegov naslov posreduje originalno dokumentacijo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ne izključuje uporabe določbe drugega odstavka 23. člena ZNP v zemljiškoknjižnih postopkih, v obravnavanem primeru pa se pritožnik nanjo ne more uspešno sklicevati. Odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi predlagateljevega ugovora, je po mnenju pritožbenega sodišča pravilna. Kot izhaja iz spisa, je predlagatelj predlagal, da se pri njegovih nepremičninah dovoli vknjižba izbrisa dveh hipotek – hipoteke pod zaporedno številko 2 in pod zaporedno številko 4 na podlagi izbrisnega dovoljenja upnika (J.), prvostopenjsko sodišče pa je njegovemu predlogu ugodilo, dovolilo predlagani vpis, sklep o vpisu pa vročilu tudi S. (hipotekarnemu upniku, ki je izdal izbrisno dovoljenje). Predlagatelj v ugovoru ni ne zatrjeval, ne izkazal, da se hipotekarni upnik, s sodelovanjem katerega je dosegel izbris hipotek, z umikom predloga (podanega hkrati z ugovorom) strinja. Zato z ugovorom pravilno ni uspel. Prvostopenjskemu sodišču ne more utemeljeno očitati neuporabe določbe drugega odstavka 23. člena ZNP. Pritožba ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče, ki tudi ni zasledilo uradoma upoštevnih kršitev, zavrnilo, potrdilo izpodbijani sklep ter dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka tretjega odstavka 161. člena ZZK-1 (Ur. l. RS, št. 58/2003, 45/2008 in 28/2009)).