Jedro

Po tem, ko ji je bila z odločbo z dne 21. 6. 2012 priznana oziroma po 68. členu ZSVarPre prevedena pravica do varstvenega dodatka od 1. 1. do 31. 7. 2012 ter izrečena prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine z zaznambo v zemljiški knjigi v korist Republike Slovenije, se je tožnica tej pravici odpovedala. Posledično je toženec to odločbo z izpodbijano odločbo odpravil, odločbo zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o varstvenem dodatku razveljavil z dnem 1. 1. 2012 in odločil, da tožnica ni upravičena do varstvenega dodatka ter da je neupravičeno prejeta sredstva za čas od 1. 1. do 31. 7. 2012 dolžna vrniti. Ker je zaradi odpovedi pravici do varstvenega dodatka po ZSVarPre nastal položaj, kot da tožnica po tem zakonu pravice sploh ne bi imela, je mogoče v skladu z 68. členom ZSVarPre pravnomočno odločbo ZPIZ-a o denarni dajatvi, katere uživalka je bila že od leta 2005 dalje, razveljaviti le za naprej, torej od 30. 6. 2012 dalje. Izpodbijana odločba je zato v delu, ki odločbo razveljavlja za nazaj, od 1. 1. 2012 dalje, nezakonita.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v prvem stavku I. točke izreka, v delu besedila „in odpravijo se prva do šesta alineja petega odstavka.“ spremeni tako, da glasi “in se prva do šesta alineja petega odstavka izreka sklepa delno spremenijo tako, da se zneski 108,59 EUR znižajo na zneske 21,76 EUR“.

II. V preostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožnica nosi sama stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izpodbijani drugostopenjski sklep tožene stranke št. ... z dne 6. 1. 2015 v drugem odstavku izreka spremenilo tako, da je datum 1. 1. 2012 nadomestilo z datumom 30. 6. 2012 in odpravilo prvo do šesto alinejo petega odstavka. Izreklo je, da v ostalem ostane sklep tožene stranke nespremenjen (I. točka izreka). V preostalem je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Hkrati je odločilo, da je tožena stranka na račun prvostopenjskega sodišča v 15 dneh dolžna nakazati 235,61 EUR tožničinih stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper ugoditveni del sodbe se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka. Predlaga njeno spremembo tako, da se tožbeni zahtevek tudi v tem obsegu stroškovno zavrne, oziroma podrejeno sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Poudarja, da je bila tožnica na podlagi odločbe ZPIZ-a upravičena do varstvenega dodatka v višini 86,83 EUR mesečno, da ji je CSD skladno z 2. odstavkom 68. člena ZSVarPre priznal pravico do varstvenega dodatka po tem zakonu v višini 108,59 EUR z dnem začetka njegove uporabe, to je od 1. 1. 2012 dalje ter z istim dnem razveljavil odločbo ZPIZ-a. V zvezi s pritožbo tožnice, v kateri se je odpovedala pravici do varstvenega dodatka, je bil na temelju 2. odstavka 135. člena ZUP-a izdan sklep o odpravi prvostopenjske odločbe CSD z dne 21. 6. 2012, z dnem 1. 1. 2012 razveljavljena odločba ZPIZ-a in hkrati odločeno o vračilu varstvenega dodatka. Tožnica se je očitno odpovedala varstvenemu dodatku zaradi prepovedi odtujitve in obremenitve solastninskih deležev nepremičnin in njihovi vknjižbi v zemljiško knjigo. Vendar se z odpovedjo pravici za naprej, ne bi izvedel izbris prepovedi razpolaganja z nepremičninami v tožničini lasti, niti se dediči ne bi izognili omejitvi dedovanja. Prvostopenjsko sodišče je zato napačno sklepalo, da je odločba ZPIZ-a razveljavljena zaradi negativne odločbe o upravičenosti do varstvenega dodatka po ZSVarPre.

Nadalje opozarja, da je sodišče pustilo v veljavi 1. odstavek izreka sklepa z dne 6. 1. 2015 o odpravi odločbe CSD z dne 21. 6. 2012, po kateri je bila tožnica od 1. 1. 2012 do 31. 7. 2012 upravičena do varstvenega dodatka v višini 108,59 EUR. Tožnica je od 1. 1. 2012 do 30. 6. 2012 prejela akontacijo varstvenega dodatka v višini 86,83 EUR, na podlagi 5. odstavka 68. člena ZSVarPre pa razliko do priznane višine varstvenega dodatka. Pomeni, da bi morala razliko vrniti, saj je odločba CSD, s katero ji je bil priznan višji varstveni dodatek po ZSVarPre, odpravljena.

3. Tožnica v pisnem odgovoru po pooblaščeni odvetniški družbi prereka pritožbene navedbe tožene stranke, vztraja da razveljavitev odločbe učinkuje za naprej in ne za nazaj kot pri odpravi ter se sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča opr. št. VIII Ips 56/2015. Tudi sicer ima lahko odpoved pravici učinek le za naprej. Tožena stranka zato napačno zaključuje, da ni upravičena do varstvenega dodatka v višini 108,59 EUR mesečno za nazaj od 1. 1. 2012 dalje. Glede pritožbenih navedb, da bi morala vrniti razliko med varstvenim dodatkom v višini 108,59 in 86,83 EUR mesečno, ker je ostal v veljavi 1. odstavek izreka sklepa z dne 6. 1. 2015 pa poudarja, da ZSVarPre ne določa sankcij v primeru, ko upravičenec do varstvenega dodatka več ni upravičen. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V obravnavani zadevi gre za spor zaradi odpovedi pravici do varstvenega dodatka in pravnih posledicah odprave upravne odločbe, s katero je bila navedena pravica priznana. Potem, ko je Center za socialno delo A. (v nadaljevanju: CSD) z odločbo z dne 21. 6. 2012 tožnici priznal pravico do varstvenega dodatka v višini 108,59 EUR mesečno od 1. 1. 2012 do 31. 7. 2012 in hkrati med drugim izrekel, da se ji prepove odtujitev in obremenitev nepremičnin ter se ta prepoved zaznamuje v zemljiški knjigi v korist Republike Slovenije na podlagi dokončne odločbe, se je tožnica pravici do varstvenega dodatka, priznani oz. prevedeni po 68. členu Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/2010 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju: ZSVarPre), odpovedala. Odpoved pravici, četudi iz razloga prepovedi odtujitve in obremenitve posedujočih nepremičnin, je seveda njena legitimna pravica.

Posledično je tožena stranka na temelju 2. odstavka 135. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS št. 80/1999 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZUP) z izpodbijanim sklepom z dne 6. 1. 2015, ki je predmet sodne presoje, odločbo CSD z dne 21. 6. 2012 odpravila (1. odstavek izreka), odločbo ZPIZ št. ... pa z dnem 1. 1. 2012 razveljavila (2. odstavek izreka). Hkrati je odločila, da tožnica ni upravičena do denarne socialne pomoči (3. odstavek izreka), da ni upravičena do varstvenega dodatka (4. odstavek izreka), in da je neupravičeno prejeta javna sredstva od januarja do vključno julija 2012 po 108,59 EUR mesečno, dolžna vrniti v roku 30 dni po dokončnosti sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (5. odstavek izreka). Izrekla je še, da vlagateljica ni upravičena do prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje (7. odstavek izreka), do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev (8. odstavek izreka), in da pritožba ne zadrži njene izvršitve (9. odstavek izreka).

6. Ob takšni odločitvi pa je iz razlogov, ki so podrobno obrazloženi že v 7. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, sodišče prve stopnje utemeljeno poseglo v 2. odstavek izpodbijanega sklepa in datum 1. 1. 2012 nadomestilo s 30. 6. 2012. Ker je zaradi odpovedi pravici do varstvenega dodatka po ZSVarPre nastal položaj, kot da tožnica po tem zakonu pravice sploh ne bi imela, je mogoče v skladu z 68. členom ZSVarPre pravnomočno odločbo ZPIZ-a o denarni dajatvi, katere uživalka je bila že od leta 2005 dalje, razveljaviti le za naprej, torej od 30. 6. 2012 dalje. Takšna odločitev sodišča je v skladu s 4. odstavkom 68. člena ZSVarPre, po katerem se upravičencem, ki so na dan začetka uporabe tega zakona upravičeni do varstvenega dodatka, te pravice izplačujejo do zadnjega dne v mesecu, v katerem je izdana nova odločba o upravičenosti ali neupravičenosti do socialnovarstvenih prejemkov po tem zakonu(1). Pritožba zoper del I. točke izreka izpodbijane sodbe zato ni utemeljena.

7. Utemeljena pa je pritožba tožene stranke zoper del prvega stavka I. točke izreka sodbe, po katerem se odpravijo prva do šesta alineja 5. odstavka sklepa tožene stranke z dne 6. 1. 2015. Torej v delu, s katerim je bilo tožnici naloženo, da povrne varstveni dodatek od 1. 1. 2012 do vključno 30. 6. 2012 po 108,59 EUR mesečno. Ker je s 1. odstavkom izreka sklepa z dne 6. 1. 2015 odpravljena odločba CSD z dne 21. 6. 2012, odločitev sodišča prve stopnje o celotni odpravi prve do šeste alineje 5. odstavka istega sklepa, ni pravilna.

Zaradi odprave odločbe CSD z dne 21. 6. 2012, s katero je bil tožnici od 1. 1. 2012 do 31. 7. 2012 varstveni dodatek priznan v višini 108,59 EUR mesečno, je v skladu z 281. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju: ZUP) potrebno odpraviti tudi pravne posledice, ki so iz te odločbe nastale. Pomeni, da tožnica od 1. 1. 2012 do 30. 6. 2012 ni bila upravičena do varstvenega dodatka v višini 108,59 EUR, temveč le v višini 86,83 EUR mesečno po odločbi ZPIZ-a. Razliko med navedenima zneskoma v višini 21,76 EUR mesečno od 1. 1. 2012 do 30. 6. 2012, oz. skupaj 130,56 EUR (21,76 x 6) ter znesek, izplačan za mesec julij 2012 v višini 108,59 EUR, je zaradi učinka odprave odločbe z dne 21. 6. 2012 dolžna vrniti. Na račun tožene stranke je torej dolžna vrniti skupaj 227,24 EUR. Ob pravilni uporabi 1. odstavka 281. člena ZUP-a je zato pritožbeno sodišče na temelju 358. člena v zvezi s 1. odstavkom 351. člena ZPP v tem obsegu pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v delu prvega stavka I. točke izreka spremenilo tako, kot je razvidno iz I. točke izreka te sodne odločbe.

8. Preostale navedbe tožene stranke niso utemeljene, oz. za pritožbeno rešitev zadeve niso odločilne. To velja tudi za toženkino stališče, da naj z odpovedjo pravici za naprej ne bi bil izveden izbris prepovedi razpolaganja z nepremičninami. Zaradi celotne odprave odločbe CSD, je odpravljen tudi del odločitve, ki se nanaša na prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine ter vpis v zemljiško knjigo v korist Republike Slovenije. V kolikor je bil kljub klavzuli iz 6. odstavka odločbe CSD, vpis v zemljiško knjigo izveden že pred dokončnostjo upravnega akta, je zanj pravni temelj zaradi odpravljene odločbe z dne 21. 6. 2012, odpadel. 9. Ker tožničin odgovor na pritožbo ni v ničemer pripomogel k pritožbeni rešitvi zadeve, je bilo potrebno v skladu z 155. členom ZPP hkrati odločiti, da nosi sama priglašene stroške, oz. bodo ti bremenili proračunska sredstva sodišča, če ji je bila tudi za to fazo sodnega postopka odobrena brezplačna pravna pomoč.

(1) Takšno materialno pravno stališče je pritožbeno sodišče že zavzelo v zadevah opr. št. Psp 490/2014 in Psp 493/2014 in tudi revizijsko sodišče v sodbah VIII Ips 56/2015 ter VIII Ips 49/2015