Jedro

Čeprav prehodne določbe ZZavar v 360. členu v zvezi s 5. odstavkom 352. člena ZZavar izrecno ne navajajo postopkov za pridobitev dovoljenj in soglasij, za katere je bilo po ZZav pristojno ministrstvo, pristojno za gospodarske dejavnosti, je treba šteti, da se tudi ti postopki nadaljujejo po določbah ZZavar, za odločanje pa je pristojna Agencija. Navedenih prehodnih določb ZZavar namreč ni mogoče razlagati drugače kot da se vsi postopki, ne glede na obliko gospodarskega subjekta, ki so ob uveljavitvi novega zakona že začeti, dokončajo po določbah ZZavar.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana 1. točka izreka sodbe in sklepa se spremeni tako, da se zadeva odstopi Agenciji Republike Slovenije za zavarovalni nadzor v odločanje v ponovnem postopku.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) ugodilo tožbi in odločbo tožene stranke z dne 3.12.1998, odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožničin zahtevek za izdajo dovoljenja z opravljanje drugih zavarovalnih poslov.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo, da Zakon o zavarovalnicah (Uradni list RS, št. 64/94, 35/95, 22/97, 13/2000, ZZav) v III. poglavju določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati družbe, ki opravljajo druge zavarovalne posle, ki jih opredeljuje 1. odstavek 50. člena ZZav. Po določbi istega odstavka te zavarovalne posle lahko opravljajo tudi druge gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki, ki pa morajo pred pridobitvijo dovoljenja med drugim izpolnjevati pogoje določene v 1. točki 4. odstavka 50. člena ZZav. Po presoji sodišča prve stopnje iz priložene izjave Zavarovalnice M. z dne 3.11.1998 ni razvidno izpolnjevanje pogoja, določenega v 1. točki 4. odstavka 50. člena v povezavi s 1. odstavkom istega člena ZZav, saj iz nje ni razvidno, katere od drugih zavarovalnih poslov, naštetih v 1. odstavku 50. člena ZZav, je tožnica poleg posredovanja ter izpolnjevanja ponudb pri škodah še opravljala, ter ali je vse prej navedene posle opravljala štiri leta. Glede na to, da je zahtevala dovoljenje za opravljanje vseh v 1. odstavku 50. člena ZZav naštetih drugih zavarovalnih poslov, po presoji sodišča prve stopnje tožnica svojemu zahtevku za izdajo dovoljenja za opravljanje drugih zavarovalnih poslov ni predložila vseh potrebnih dokazov. Tožena stranka bi morala tožnico na podlagi določbe 1. odstavka 68. člena ZUP/86 pozvati naj predloženo dokazilo dopolni, ter šele po poteku odrejenega roka odločiti o tožničini zahtevi. Ker so bila v postopku pomanjkljivo ugotovljena odločilna dejstva, je sodišče prve stopnje izpodbijani akt odpravilo in vrnilo zadevo toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka vlaga pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in spremeni sodbo sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je spregledalo dejstvo, da je ZZav prenehal veljati z uveljavitvijo novega Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 13/2000, 31/2000, 91/2000, 21/2002, 52/2002, 29/2003, 40/2004 in 50/2004, ZZavar). Novi zakon ne določa več nobenih pristojnosti ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, ki je bilo po ZZav pristojno za izdajo dovoljenja podjetnikom posameznikom za opravljanje drugih zavarovalnih poslov. ZZavar ne pozna več pojma "drugi zavarovalni posli", omogoča pa podjetnikom posameznikom opravljanje storitev posredovanja oziroma zastopanja pri sklepanju zavarovalnih pogodb. Za izdajo dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja je pristojna Agencija Republike Slovenije za zavarovalni nadzor (v nadaljevanju Agencija). V prehodnih določbah ZZavar je v 360. členu določeno, da se vsi postopki za pridobitev dovoljenj in soglasij, ki so bili začeti pred uveljavitvijo ZZavar, in v katerih je po 5. odstavku 352. določena pristojnost Agencije, dokončajo po določbah ZZavar. Sodišče prve stopnje je obravnavano zadevo vrnilo v ponovno odločanje Ministrstvu za gospodarstvo, ki pa po novem zakonu ni več pristojno za izdajo dovoljenj podjetnikom posameznikom za opravljanje drugih zavarovalnih poslov.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Utemeljen je edini pritožbeni ugovor, ki se nanaša na pristojnost tožene stranke za ponovno odločanje v tej zadevi. Med tem upravnim sporom je bil sprejet ZZavar, ki v 362. členu določa, da z dnem njegove uveljavitve ZZav preneha veljati. ZZavar v 360. členu še določa, da se vsi postopki za pridobitev dovoljenj in soglasij, ki so bili začeti pred uveljavitvijo ZZavar in v katerih je po določbi 5. odstavka 352. člena ZZavar za odločanje pristojna Agencija, dokončajo po določbah ZZavar. Po določbi 5. odstavka 352. člena ZZavar pa je Agencija pristojna za odločanje o vseh zahtevah za izdajo dovoljenj, o katerih Urad za zavarovalni nadzor še ni izdal odločbe.

V obravnavani zadevi se je postopek začel pred uveljavitvijo ZZavar. Po takrat veljavnem ZZav je bilo za izdajo dovoljenja tožnici, ki je samostojna podjetnica, pristojno ministrstvo za gospodarske dejavnosti. ZZav je namreč za izdajo dovoljenj za opravljanje drugih zavarovalnih poslov določal različno pristojnost glede na obliko organiziranosti gospodarskih subjektov. V 2. odstavku 50. člena ZZav je bilo določeno, da družbe potrebujejo dovoljenje nadzornega organa, podjetniki pa dovoljenje ministrstva, pristojnega za gospodarske dejavnosti. Čeprav prehodne določbe ZZavar v 360. členu v zvezi s 5. odstavkom 352. člena ZZavar izrecno ne navajajo postopkov za pridobitev dovoljenj in soglasij, za katere je bilo po ZZav pristojno ministrstvo, pristojno za gospodarske dejavnosti, je po presoji pritožbenega sodišča treba šteti, da se tudi ti postopki nadaljujejo po določbah ZZavar, za odločanje pa je pristojna Agencija. Navedenih prehodnih določb ZZavar namreč ni mogoče razlagati drugače kot, da se vsi postopki, ne glede na obliko gospodarskega subjekta, ki so ob uveljavitvi novega zakona že začeti, dokončajo po določbah ZZavar. Sam ZZavar pa v 1. odstavku 238. člena v zvezi s 1. odstavkom 235. člena določa, da je za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja pristojna Agencija, in sicer ne glede na to, ali gre za gospodarsko družbo ali samostojnega podjetnika. Na podlagi navedenega je po presoji pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi za odločanje v ponovnem postopku pristojna Agencija.

Ker je sodišče prve stopnje, zmotno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 2. odstavka 77. člena ZUS pritožbi ugodilo in spremenilo izpodbijano sodbo tako, da se zadeva odstopi Agenciji Republike Slovenije za zavarovalni nadzor v ponoven postopek. Agencija bo ob ponovnem odločanju morala upoštevati določbe ZZavar.