Jedro

Vprašanje obstoja dedne pravice je stvar presoje matičnega, zapuščinskega sodišča. Treba je presoditi, katero pravno normo glede posvojitve in dednopravnih učinkov je treba uporabiti. Gre za pravno vprašanje, ki ga rešuje oziroma o njem odloči zapuščinsko sodišče v zapuščinskem postopku.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog tožeče stranke za prekinitev postopka z dne 26. 9. 2017 zavrne.

II. Odločanje o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu tožeče stranke z dne 26. 9. 2017 in prekinilo postopek do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. II P 367/2017. Odločilo je še, da s prekinitvijo prenehajo teči vsi roki za pravdna dejanja.

2. Tožena stranka vlaga pritožbo. Sklep izpodbija v celoti zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Uvodoma meni, da gre za sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe. Kot zmotno graja stališče sodišča, da o toženkini dedni pravici še ni bilo pravnomočno odločeno. Izdan je bil sklep o dedovanju po pokojnem zapustniku z dne 20. 3. 2014, ki je bil po tožnikovi pritožbi sicer razveljavljen, vendar ne zaradi ugotovitev o tem, da toženki gre dedna pravica po pokojnem očetu, čeprav je bila posvojena. Pritožbeno sodišče je pravilno štelo, da je toženka zakonita dedinja prvega reda po pokojnem očetu (zapustniku) in s tem njegova nujna dedinja. Ne gre za predhodno vprašanje, ki naj bi ga rešilo pravdno sodišče v drugi pravdi. V skladu s tretjim odstavkom 210. člena ZD1 je pravnomočno rešeno v zapuščinskem postopku po pokojnem zapustniku. Zapuščinsko sodišče bi prekinilo zapuščinski postopek, če bi menilo, da je o tem pravnem vprašanju treba prekiniti zapuščinski postopek. Ker gre za spor o uporabi prava, pa ga je v skladu s tretjim odstavkom 210. člena ZD samo rešilo in temu je višje sodišče pritrdilo. Ker je vprašanje, ali je toženka dedinja po zapustniku in s tem pasivno legitimirana, že rešeno v zapuščinskem postopku, ni nobene potrebe po prekinitvi tega pravdnega postopka. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo. Predlaga zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa ter zahteva povračilo stroškov pritožbenega postopka. Pritožba zoper izpodbijani sklep je dovoljena. Sklep o dedovanju z dne 20. 3. 2014 je bil razveljavljen in ni pravnomočen. Pojasnjuje, da je vložila tožbo zaradi ugotovitve obstoja dedne pravice toženke, ker je dedno nevredna.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožeča stranka je na podlagi napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča vložila tožbo zoper toženko zaradi izločitve iz zapuščine po 32. členu ZD. V pravdi je že drugič podala predlog za prekinitev pravdnega postopka zaradi ugotavljanja toženkine dedne pravice po zapustniku. Prvič (25. 5. 2016) je predlagala prekinitev pravde zaradi odločanja o tem vprašanju v zapuščinskem postopku (kjer je zapuščinskemu sodišču predlagala izdajo delnega ali vmesnega sklepa glede dedne pravice toženke). V obravnavanem predlogu z dne 26. 6. 2017 se sklicuje na vloženo tožbo, ki jo je zoper toženko vložila 27. 2. 2017 po zavrženju predloga za izdajo delnega oziroma vmesnega sklepa v zapuščinskem postopku. Sodišče prve stopnje je prvi predlog za prekinitev zavrnilo (pravnomočen sklep na red. št. 26 spisa). Drugemu predlogu je ugodilo z izpodbijanim sklepom po ugotovitvi, da je ugotovitev obstoja dedne pravice toženke predhodno vprašanje glede pasivne legitimacije v obravnavani zadevi.

6. ZPP2 v 206. členu omogoča prekinitev postopka po sklepu sodišča, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji. Eden od njih je reševanje predhodnega vprašanja, kadar sodišče sklene, da ga ne bo reševalo samo. Predhodno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari. Samo neposredno ni predmet odločanja o glavni stvari, čeprav predstavlja smiselno celoto, ki je lahko predmet odločanja o glavni stvari v nekem drugem postopku pred drugim sodiščem ali drugimi državnimi organi. Pri odločanju o prekinitvi postopka mora pravdno sodišče najprej presoditi, ali vzporedni postopek predstavlja predhodno vprašanje za pravdo, ki jo obravnava samo, in nato še, ali je prekinitev pravde upravičena glede na načela smotrnosti, ekonomičnosti in pospešitve postopka, upoštevaje ustavno in konvencijsko pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.3

7. Pritožbi je treba pritrditi, da je bilo vprašanje obstoja dedne pravice toženke že stvar presoje zapuščinskega kot matičnega sodišča. Drži sicer navedba toženke v odgovoru na pritožbo, da je bil sklep o dedovanju ID 247/2013 dne 20. 3. 2014, v katerem je bila ugotovljena dedna pravica toženke, razveljavljen s sklepom VSL I Cp 1540/2014 z dne 22. 10. 2014. Vendar je pritožbeno sodišče pritrdilo presoji sodišča prve stopnje, da je toženka upoštevaje drugi odstavek 228. člena ZD kljub posvojitvi po Temeljnem zakonu o posvojitvi (TZP),4 ki je urejal nepopolno posvojitev, ohranila dedno pravico po zapustniku kot svojem biološkem očetu. Sklep o dedovanju je bil razveljavljen zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja o sporu med dediči o obsegu zapuščine. V ponovljenem postopku je bil po ugotovitvi, da so dejstva o obsegu zapuščine med dediči sporna, izdan napotitveni sklep, na podlagi katerega je tožnik vložil tožbo v tem pravdnem postopku zaradi izločitve iz zapuščine po 32. členu ZD.5

8. Ugotovitev o dedni pravici toženke je bila predhodno vprašanje za izdajo navedenega napotitvenega sklepa. Da zapuščinsko sodišče lahko izda napotitveni sklep o spornih dejstvih med dediči (210. člen ZD), mora že ugotoviti, kdo so dediči. Prekinitev zapuščinskega postopka namreč pride v poštev le tedaj, kadar so sporna dejstva med dediči in ne tretjimi osebami. Sodišče prekine zapuščinski postopek tudi, če so med dediči sporna dejstva glede ugotovitve dedičev (npr. ali gre za zapustnikovega potomca ali ne), če pa gre za spor o pravnem vprašanju, ga mora rešiti samo. V zvezi s civilnim sorodstvom oziroma posvojitvijo so spori predvsem o pravnih vprašanjih: ali je bila posvojitev popolna in ali ima za posledico dedno pravico ali ne. V obravnavani zadevi pa je treba presoditi, katero pravno normo glede posvojitve in dednopravnih učinkov je treba uporabiti. Gre torej za pravno vprašanje, ki ga rešuje oziroma o njem odloči zapuščinsko sodišče v zapuščinskem postopku (tretji odstavek 210. člena ZD). V obravnavanem primeru ga pravnomočno ne bo moglo rešiti pred zaključkom obravnavane pravde, saj je zapuščinski postopek prekinjen prav zaradi nje, oziroma zaradi odločanja o spornih dejstvih glede obsega zapuščine. Zato je treba pritrditi pritožbi, da prekinitev tega postopka ni potrebna, niti utemeljena. Z napotitvenim sklepom je zapuščinsko sodišče že opravilo presojo o aktivni in pasivni legitimaciji strank v tej pravdi. Zato v njej ugotovitev, da je nekdo stvarno legitimiran, ni predhodno vprašanje, ker bo o tem odločeno s sodbo v tej pravdi. Če bo tožeča stranka vztrajala pri ugovorih o neobstoju dedne pravice toženke, bo moralo o tem odločati pravdno sodišče samo kot o pravnorelevantnem dejanskem vprašanju, čeprav gre za pravico oziroma pravno razmerje, ki je (oziroma bo) predmet samostojnega odločanja na matičnem področju – v zapuščinskem postopku.

9. Zaradi zmotne presoje o obstoju razloga za prekinitev postopka je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlog tožeče stranke z dne 26. 9. 2017 za prekinitev postopka zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje naj torej nadaljuje s postopkom in odloči o zadevi.

10. Ker gre za procesni sklep, so stroški pritožbenega postopka del pravdnih stroškov, o katerih se odloča s končno odločbo o glavni stvari (šesti odstavek 163. člena ZPP). Zato je pritožbeno sodišče pridržalo odločanje o priglašenih stroških tožeče stranke za končno odločbo.

1 Zakon o dedovanju, Ur. list SRS, št. 15/1976 s spremembami. 2 Zakon o pravdnem postopku, Ur. list RS, št. 26/1999 s spremembami. 3 VSL II Cp 1665/2017, VSL II Cp 137/2015. 4 Ur. list SFRJ, št. 30/47. 5 Listine v prilogah A2, A48 in A47 spisa.