Jedro

Uveljavljanju subjektivne pristranskosti sodnika je namenjen institut izločitve sodnika, medtem ko je objektivni videz nepristranskosti lahko prizadet le v primeru obstoja okoliščin, zaradi katerih bi se lahko v javnosti, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, ustvaril vtis, da vsi sodniki pristojnega sodišča ne bi mogli prosto odločati po svoji vesti.

Institut delegacije pristojnosti ni namenjen in tudi ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča ali sankcija za njegovo nepravilno delo.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani poteka pravdni postopek zaradi prenehanja vznemirjanja lastninske pravice in vzpostavitve prejšnjega stanja ter plačila odškodnine.

2.Tožnik je vložil predlog za določitev drugega pristojnega sodišča. Navaja, da ima od začetka postopka občutek, da je neenako obravnavan in je zadeva vnaprej odločena. Sodišče ga ni posebej opozarjalo na pomanjkljivost navedb in dokazov, ker naj bi na to opozarjala že toženca. Ko je bil zaslišan, ni imel možnosti pojasniti vseh spornih dejstev, ni mu bilo dovoljeno izpovedati s pomočjo zapiskov. Večkrat je bil prekinjen in ustavljen. Pristranskost se je kazala tudi pri zaslišanju prič; sodišče ni zaslišalo prič, ki jih je predlagal. V postopku ni bil enakopravno obravnavan, ni imel enakih možnosti predstaviti dokazov. Podana je splošna objektivna ovira za vse sodnike Okrožnega sodišča v Ljubljani. Predlaga prenos pristojnosti na Okrožno sodišče v Kranju.

3.Predlog ni utemeljen.

4.Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Temeljni namen delegacije pristojnosti je smotrnost - v poštev pride predvsem takrat, ko je utemeljeno pričakovati, da bo pri drugem sodišču postopek enostavnejši in cenejši, kot pri sicer pristojnem sodišču. Delegacija pa je možna tudi iz drugih tehtnih razlogov. Med njimi je zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. Na podlagi objektivnega testa se preverja, ali je sodišče zagotavljalo zadostna jamstva za izključitev vsakršnega legitimnega dvoma o nepristranskosti. Videz nepristranskosti se presoja z vidika razumnega in nepristranskega opazovalca, ki je povezan s percepcijo javnosti in udeležencev postopka o nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča, saj je v demokratični družbi pomembno, da sodišča ne le delujejo pravično, temveč tudi vzbujajo zaupanje javnosti v svojo nepristranskost.

5.Med druge tehtne razloge pa sodna praksa ne uvršča zahteve po subjektivni nepristranskosti sodišča. Subjektivni test terja oceno osebnega prepričanja in ravnanja posameznega sodnika, zlasti z vidika morebitne prisotnosti osebnih stališč, predsodkov ali interesov v konkretni zadevi. Dvom o nepristranskosti sodnika (sodnikov) je razlog za izločitev oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, za nujno delegacijo. Ne more pa biti "drug tehten razlog" za delegacijo v pomenu 67. člena ZPP.

6.Tožnik v predlogu navaja okoliščine (omejitev proste izpovedbe, večkratna prekinitev, nedovoljena uporaba zapiskov), ki naj bi domnevno kazale na subjektivno pristranskost sodnice in njen odklonilni odnos do tožnika. Gre za osebna tožnikova prepričanja o pristranskem vodenju postopka. Uveljavljanju takšnih kršitev je namenjen institut izločitve sodnika (70. člen ZPP), medtem ko je objektivni videz nepristranskosti lahko prizadet le v primeru obstoja okoliščin, zaradi katerih bi se lahko v javnosti, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, ustvaril vtis, da vsi sodniki pristojnega sodišča ne bi mogli prosto odločati po svoji vesti. Nobenih takšnih okoliščin tožnik ne navaja, ampak le posplošeno trdi, da je podana splošna objektivna ovira za pošteno sojenje, ki se nanaša na vse sodnike Okrožnega sodišča v Ljubljani.

7.Tudi trditve tožnika, ki se nanašajo na pravilno izvedbo materialnega procesnega vodstva ter zavrnitev dokazov, za odločitev o delegaciji pristojnosti po 67. členu ZPP niso pravno odločilne. Institut delegacije pristojnosti namreč ni namenjen in tudi ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča ali sankcija za njegovo nepravilno delo.

8.Ker predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

-------------------------------

1VSRS sklepa I R 160/2022 s 7. 12. 2022, I R 53/2024 z 8. 5. 2024 in drugi.

2Sklepi VSRS I R 13/2005 z 11. 2. 2005, I R 58/2006 s 15. 6. 2006, I R 89/2018 z 21. 6. 2018 in drugi.

3Sklep VSRS I R 2/2015 s 15. 1. 2015.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 67

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.